Katera rožca je to?

Lepa pošiljka, madeira.

Velkavrh, panonskega svišča je kar nekaj tudi na Struški.

madeira , da malo poimenujem tvoje rožce :

1.-pisani zebrat
3.-lasuljasti glavinec-Centaurea pseudophygia
2.-latasta preobjeda
4.-rhelikanijeva murka
5.-ozkočeladasta preobjeda
6.-vsekako lepen-imamo tri vrste lepena-za prepoznavo so pomemni posnetki listov in stebla
7.-8.-panonski svišč
9.-abraščevolistni grint-Senecio abrotanifolius
10.-planinska spominčica
11.-retijski mak
12.-okroglolistni mošnjak
13.-velecvetni divjakovec -prekrasen posnetek celotne rastline
14.-julijski mak(edinobelo obarvani pri nas ) v družbi z retijskim makom
15.-triglavska roža
16.-trnati osat-Cirsium spinosissimum

Velkavrh, na 3. sliki je peresasti glavinec.

Peresasti (Centaurea nervosa) in lasuljasti glavinec (Centaurea phrygia subsp. pseudophrygia) sta si zelo podobna. Najlažje ju ločimo po tem, da ima peresasti nerazraslo steblo z enim koškom, lasuljasti pa razraslo steblo, na katerem je več koškov.

In še beseda o enokoškastem glavincu (Centaurea uniflora) - ta pri nas ne raste. Raste v Italiji in Franciji. Ima en košek na steblu, vendar je čisto drugačen od peresastega. lp

Velkavrh, hvala, da deliš svoje znanje.

Zvončica, vse navedeno o peresastem in lasuljastem glavincu drži.

Moj z Velikega vrha je vsekakor peresasti, ker so bili cvetobi posamezni na steblu. Moti me samo tista lasulja pri madeirijim, ki je precej bolj neurejena -skuštrana. Sam skušam pri posneti rožici, če sem le preveč v dvomu pri določitvi posneti celo rastlino, vendar v glavnem je za to premalo časa, če si v skupini pohodnikov.

Ravno tako je vsaj pri meni dilema vedno pri določanju osatov (rdeče obarvanih) in bodakov, pa seveda pri rumenkah. Nikoli točno ne vem ali je jajčar, škržolica,dimek ali kaj tretjega .Tudi pojalnike in kukavice mi ne uspe točno določiti,pa mačja ušesa in seveda kobulnice so tudi moj problem.Pa še te male rožice me begajo-nikoli ne vem točno ali je črvinka , popkoresa ali peščenka .Tudi določene rožce že nekaj let skušam najti in določiti-recimo omejelistno zlatico,rožnati ušivec,v Avstriji sem zaman iskal paradiževko,kochovega svišča v naravi nekako ne odkrijem,dvobarvno kosmatuljo in še več mojih iskanj je bilo neuspešnih. Letos je spet čas za kako samostojno rožno turo.Moral pa bom pohiteti, če ne mi bo vse odcvetelo.

Rastline s sv. Primoža nad Kamnikom.... lp

Pa si prepričana Zlatica, da je na obeh posnetkih 7 in 8 witasekina zvončica. Cvetovi se mi zdijo po obliki zelo različni.

Velkavrh, podobne probleme s prepoznavanjem mnogih rožic, ki si jih naštel, imam tudi sama. Lp

Danes s Križovca po grebenu čez Krvavko na Golico. Ogromno je volnatodlakavega osata.

Od včeraj . Ob poti na Krnico iz Kluž.

darinka4,št. 1. in 5. je šopasta zvončica-edina zvončica , ki je belo obarvana.Seveda je popolnoma enaka kranjska zvončica , samo da je kranjska tudi do enega metra visoka.Jaz jo še nisem našel.Na poti na Zelenico raste samo šopasta.

št.2-homulica

št. 3-zvončica

št. 4-vrbolistni primožek

Zvončica, si prepričana , da je petoprstnik crantzerjev.Vem, da sta si na pogled zlati in omenjeni zelo podobna. Le natančen pregled bi odkril razliko. Oranžno liso ima lahko tudi crantzerjev, ne samo zlati. Venčni listi so pri obeh na vrhu plitvo izrobljeni. Pri zlatem se venčni listi delno prekrivajo, pa tudi to nas lahko zavede.Listi so pri obeh dlanasto deljeni.So še razlike pri listih, ki bi jih le poznavalci videli.

otiv, na št. 7 od zlatice je vsekakor witasekina, poleg pa bi bila edino lahko breskolistna .Obedve sta tako visoke in imata na steblu po več cvetov. Breskolistna ima rada senco in se rada obeša izpod skal.Witasekina najkasneje zacvete in ima bolj podolgovate cvetove in ljubi sonce.

Vito, prepričana sem, da je Witasekina zvončica. Imam tudi potrditev poznavalcev.
Branko jo je zanimivo primerjal z breskovolistno. Imata nekaj podobnosti, vendar sta mi v naravi nezmotljivo različni. Cvetovi breskovolistne so veliki in široko odprti. Venec ima dolg kar 3-4 cm in modrovijoličaste barve, včasih me spominjajo na obledele, Witasekina ima pa modro barvo (tudi MFS to navaja), venec cvetov pa je dolg le 1,2-1,5 cm. Da ne govorim o različnosti listov med eno in drugo. Zato sem jo tudi slikala samo, kjer se lepo vidijo listi in velikost. Sicer ponavadi leži bolj polegla med visokimi travami in tudi tokrat je. Ob slikanju sem jo malo dvignila, da se vidi velikost skupaj s pravo lakoto, za katero vemo, da je visoka. Sicer pa to vrsto zvončice dobro poznam že vrsto let s Kamniškega vrha, kjer sem jo najprej spoznala. Sicer pa so zvončice res delikatne za določanje in tako, Vito, tvoj dvom čisto razumem. Če bi ti jo pokazala v živo, je ne bi pozabil

Alenka, vidim da oblika cveta ne igra nobene vloge pri zvončicah, saj se to dogaja pri vseh. Sprva sem mislil, da je to pomembno, a vidim da ni tako. Hvala za obširno razlago.
Lp

Velkavrh, bo kar Crantzev petoprstnik. Z opazovanjem zgolj cvetov ne bi mogli ločiti Crantzevega od zlatega petoprstnika, saj imata zelo podobne cvetove s srčastimi cvetnimi listi in oranžno liso na sredini. Razliko najdemo pri listih, ki so pri zlatem priostreno nažagani, listi Crantzevega pa topo nazobčani (kar se na moji fotografiji vidi), zgoraj goli ali redko dlakavi, spodaj in po robu pa imajo več dlakavosti.

In še dobronamerna pripomba - resda se včasih zatipkamo ali v naglici nehote narobe zapišemo ime cvetlice , ampak prav je, da pravilno zapišemo ime rožice, npr. breskovolistna zvončica, pa vrbovolistni primožek, Crantzev petoprstnik,..

In še glede kranjske zvončice, ki je podvrsta šopaste zvončice. Če boš šel sredi julija s Katarine na Polhograjsko Grmado, boš našel vsaj eno rastlino prav ob zadnjem delu poti. Lp

Vito, lepa fotka, bravo. Zakaj misliš, da ne igra oblika cveta nobene vloge? V nekaterih primerih pa vendarle. Pri rušnatih, ko je cvet proti koncu zožen (na meliščih po poti na Vrtačo jih je bilo vedno veliko), breskovolistna je bolj široko odprt cvet tudi, pri razprostrih zvončicah tudi, pri Zoisovih je tudi posebna oblika cveta, pa kaj bi naštevala, saj veš. Pri mnogih pa je res tako, kot praviš. Jaz si že dolgo želim, da bi en botanik resno obdelal čimveč naših zvončic v eni knjigi, predvsem tistih, ki niso lahko določljive, z vsemi posebnostmi od korenin do cveta, kot se reče. Lp

Se pridružujem mnenje Zlatice. Tudi jaz bi si želela, da bi bile vse zvončice, vsaj te, ki rastejo v Sloveniji, obdelane v eni knjigi, s fotografijami vred. Nekaterih res ne moremo zgrešiti ali zamenjati - piramidaste, šopaste, razprostrte, koprivaste, pa Zoisove, katere cvet je nekaj posebnega, pa še kakšne, nekatere pa res težko ločimo med seboj, vsaj nepoznavalci in jih hitro zamenjamo. Lp

Zvončicam sem se posvečal kako leto nazaj. V glavnem jih prepoznam.Nisem pa nikoli našel beckovo zvončico. Witasekovo poznam,prav tako širokolistno.Pa še kako sem verjetno spregledal.Nekako ne ločim okroglolistno zvončico, ki naj bi bila tudi pogosta-tudi na Kamniškem vrhu jo najdemo.Beckovo in marchesettijevo ne poznam.Tudi justinove nisem še določil.Bolonska je pa tako podobna koprivolistni, da ju verjetno mešam.Širokolistno pe tudi poznam.

Že letos sem v Avstriji našel tudi alpsko zvončico, ki ne raste pri nas.V Avstriji sem videl tudi ceniško zvončico kako leto nazaj. V Romuniji sem lani videl karpatsko zvončico, ki jo gojimo po vrtovih.

Morda lahko še malo pokažem zvončice z moje desetdnevne ture lani po romunskih gorah.Ker sem bil bolj na koncu kolone pohodnikov sem veliko posnel.Če bi bil bolj spredaj to ne bi bilo mogoče.Letos je žal tura po slovaških, čeških in poljskih gorah odpovedana.Vplačana akontacija že velja za drugo leto.