Katera rožca je to?

Velkavrh in Zvončica hvala.

Zvončica ,res sem bodak bolj površno pogledal.Repinčastega pa vedno najdem na Črni prsti.

Malo bom popestril našo stran z mojimi slikcami kamnokrečev.Pripisal bom katere sem našel v Avstriji.Kamnokrečem sem se posvetil kako sezono nazaj.Še kar nekaj mi jih manjka.Pri nas še nisem našel zrnatega -saxifrga granulata,nenavadnega -Saxifraga paradoxa,oklepastega -Saxifraga androsacea,kipečega -Saxifraga androscendens.

Današnje s poti na Veliko Bavho .

Velkavrh, res lepa zbirka. Ta z Jezerskega je nekaj posebnega. Lp

Darinka, lepe so tvoje zvončice. Lp

Velkavrh, a si ta kamnokreč na sliki 23-24 že kdaj prej objavil? Ne spomnim se, da bi ga videla. A nisi raziskal, kateri je, ker nisi zapisal imena? Če še nisi, vsekakor priporočam, da ga objaviš na FB v Rastlinstvu Slovenije, navedeš tudi datum najdbe, da ti pri določitvi pomagajo strokovnjaki. Mene bi vsekakor zanimalo, kaj to je, ker je zelo poseben. Kje točno si ga pa našel? V bolj nižinskem delu Jezerskega ali na poteh okoli Češke koče ali Ledin? Res zelo zanimiv. Rozeto ima podobno Hostovemu, cvet pa rumen, podoben vednozelenemu. Je kakšen križanec?? Vsekakor strašno zanimiv, če je kamnokreč. Kaj bi pa bilo drugega, če ne kamnokreč, si pa tudi ne morem mislit.

zlatica, določitev je prava . Našel sem ga kako leto nazaj na Jezerskem tam okrog prvega vrha -Kozjeka. Zvedel sem kje raste in kdaj in sem šel iskat in ga tudi našel.Raste na vzhodni strani Kozjeka ob gozdni cesti na desni strani ob robu ceste pod skalovjem.Spodaj pod cesto je tista planina .Ta gozdna cesta se nam bo pol ure hoje po njej končala.Ko sem ga našel kako leto nazaj sem ga tu tudi objavil.Našel sem ga 06.07.2016.Potrditev sem našel tudi v Flori Alpini, ki potrjuje ,da raste tudi pri nas.

Oh, Branko, sem spregledala, da si zapisal določitev, ne vem, kako sem gledala. Super, to pa je najdba. Privoščim ti, da si našel tako redkost.In še dobro si ga poslikal. Čestitke!

Škržolica, verjetno kosmata, ko je na njej polno dežnih kapljic..

Prav si določila to škržolico.Sicer sta še dve zelo podobne -morisova in dlakava .Alpska pa je že manj dlakava.V bistvu ne ločim teh dlakavih najbolje.

Julijska orlica danes ob poti na Ledine.

Zvončica ne bo prava .Julijska orlica je potrjena samo v naših Julijcih in je avtohtona.Jaz sem jo letos našel na Črni prsti.Tam na poti na Ledine raste einselejeva orlica-Aquilegia einseleana , ampak samo v tistem grušču oziroma melišču-letos sem bil zgleda , ko sem šel od Češke koče na Umik Žrela nazaj, prezgoden in jo nisem našel. Spodaj nižje na poti na Ledine ali na Umik Žrela pa raste navadna orlica -A vulgaris ali velecvetna orlica-A.nigricans.Pri nas imamo še bertolonijevo orlico-A. bertoloni in črnikastovijolično-A. atrata.Ločimo jih po velikosti cvetov , po ostrogah na cvetu ,po barvi cvetov in po listih spodaj.

Danes pa z upokojenskima skupinama Ponedeljkovci in Torkovci PD Škofja Loka na Talež.Te rože rastejo ob poti v gozdu.Tipične rože so to sence in mokrote .Rastejo tam na višini 700m nadmorske višine in jih najdemo tudi po nižinah.Vmes je več vrst lakot. Pred leti sem jih že raziskoval-jih je kar veliko.Zaradi slabe svetlobe so slikce še slabše kot običajno.

Branko, dva popravka na temo gornjih rož ob poti na Talež: na sliki 11 je navadna nedotika,naša invazivka, na sliki 16 pa navadna mačja zel.
Sem pa nekaj dni nazaj naletela na izredno dober in zanimiv strokovni članek o Bertolonijevi alias julijski orlici in mislim, da te bo zelo zanimal, ko si ga boš natančno prebral. Ko naštevaš orlice pri objavi Zvončice, si naštel poleg navadne, velecvetne, črnikastovijolične še julijsko in Bertolonijevo. Najpomembnejše iz članka je to, da po znanstvenih ugotovitvah, ki so se dokončno odvijale med slovenskimi in italijanskimi botaniki v letih 2010 in 2011, orlica v Sloveniji pod imenom Bertolonijeva (tudi tako je navedena še v zadnji izdaji Male flore Slovenije iz l. 2007, medtem ko uradno tu ni navedene julijske - odkritja so prišla kasneje) nima istih lastnosti kot na italijanskih in francoskih nahajališčih. Genetsko molekularne raziskave so pokazale, da so razlike tolikšne, da je naša prej imenovana kot Bertolonijeva orlica, postala nov takson in endemit Slovenije z imenom julijska orlica Aquilegia iulia Nardi (A. bertolonii auct.slov.); to slednje v oklepaju se navezuje le na zgodovino poimenovanja. Nardi pa je namreč italijanski raziskovalec.
Tako lahko najdemo danes julijsko orlico na J delu Julijskih Alp-Krnsko pogorje,v Tolminsko-Bohinjskih gorah, delno J in Zahodno obrobje Triglavskega pogorja,v Kamniških Alpah ter na SV dela Trnovskega gozda. Še cel kup drugih zanimivosti je v spodnjem prispevku, kjer je vse natančno razloženo, tudi razlike.
https://www.proteus.si/wp-content/uploads/2014/09/proteus-marec-2013-low.pdf?fbclid=IwAR0r7v1CXRQalECz18LKgz62tigZdOQBa3OKzDXgg25aQL6o3ymaTR5Q5xQ

Zlatica, hvala za prispevek o julijski orlici. Ne vem točno kje sem jaz pred slabima dvema letoma prebrala, da je bila do leta 2013 julijska orlica znana kot Bertolonijeva orlica, za katero sedaj velja, da raste samo v Apuanskih Alpah (SV Italije in JV Francije). Julijska orlica pa je "postala" naša endemična cvetlica.

Einselejeva orlica je od orlic najbolj podobna julijski orlici. Medtem ko ima julijska orlica modro vijolične cvetove, ima Einselejeva manjše, temnovijolične cvetove, Pretežno je razširjena v montanskem in subalpinskem pasu Julijskih Alp in Karavank.

Objavljam še dve sliki, ne najboljši, pa kljub temu. In mislim, da sem naletela na julijsko orlico.

Zvončica, lepo, da si o tem že prebrala. Tudi jaz sem na splošno nekaj vedela o tem, vendar ne tako natančno in poglobljeno, kot je napisano v Proteusu. Jaz se orlicam do zdaj nisem kaj dosti posvečala, tudi razlik med njimi še nisem ugotavljala, predvem bi rada razločevala vsaj julijsko in velecvetno. Morda se bom pa v kratkem kaj pozabavala z njimi.lp

Kako leto nazaj sem se posebej posvečal posameznim rodovom gorskih rož. Sedaj v poznem poletju so posebej aktualne preobjede.Imamo modro obarvane , malo modro pisane in umazano rumene.

Že pri umazano rumenih je malo zmede. Pri nas raste navadna preobjeda -Aconitum lycoctonum subsp.vulparija.Zlatičnata preobjeda je podvrsta navadne .A.l. subsp. neapolitanum.Ta je predstavljena tudi na botanični poti Črne prsti,ampak so jo latinsko opremili kot Aconitum ranunculifolium.Kot tretja je ozkočeladasta -A.l. subsp. lycoctonum-ravno tako gre za podvrsto navadne preobjede. Jaz jih ne ločim.Mejna z Avstrijo naj bi bila še A.anthora-primorska preobjeda, ki ima popolnoma drugačno rast.Videl sem jo že, nimam pa poslikane.

Nato sledijo modro obarvane.Posebna je pisana preobjeda-A.variegatum subsp. variegatum.Podvrsta pisane A.v.subsp.nasutum je mejna in nepotrjena pri nas.Sledijo popolnoma modre. V bistvu je podvrsta pisane latasta preobjeda -A.v.subsp.paniculatum-ne moremo pomešati zaradi rasti in listov.Nato sledi lobelova preobjeda-Aconitum napellus subsp.lusitanicum.Prepoznali bi jo po popolnoma drugačni rasti kot tursko.Vidim jo,vendar nimam poslikane.Podvrsta lobelove je turska preobjeda -A.n.subsp.tauricum.Podobna turski oziroma skoraj popolnoma identična je pri nas še tako imenovana repinčasta -latinsko označena samo kot A.napellus-gre torej za podvrsto lobelove .Repinčasto bi razlikovali od turske samo po cvetovih , ki imajo na zunanji strani kratke ukrivljene dlačice.Mejna z Avstrijo je tudi podvrsta A.n.subsp.hians.Ostala nam je še naša avtohtona ozkolistna preobjeda -Aconitum angustifolium.Videl sem jo že tudi čez mejo v Italiji.Pa sem izčrpal moje zapiske o preobjedah.

Ko grem na zahtevnejše ture bolj slabo spim in sem kako uro prej pokonci.Zato si malo krajšam čas s proučevanjem oziroma preverjenjem mojega znanja o rožcah.Tokrat se pogledal oklepe.Pri nas jih raste kar nekaj .Enega še nikoli našel pri nas - to je hausmannov oklep-Androsace hausmammii. Nekaj je mejnih-kot veste to pomeni ,da rastejo v sosednji državi in se lahko pojavijo tudi pri nas ,vendar niso potrjeni pri nas, imamo tudi takoimenovane nepotrjene pri nas -to so mlečni beli-Androsace lactea,A.vitaliana subsp sesieri,S.obtusifolia,A. wulfeiniana ,topolistni-A.obtusifolia,alpski-ta je rdeče obarvan-A.alpina .Pri nas sta pa najpogostejša dlakavi-A.chamaejasne in kuštravi-A.villosa.

Velkavrh, tvoje določitve oklepov so od št. 5 dalje 'krneki'. Št. 5 sploh ni oklep ampak oklepasti kamnokreč (Saxifraga androsacea). Na slikah 6 in 7 je po vsej verjetnosti A. alpina, ki lahko cveti od bele do rožnate in listi so taki. Pri 8 so drugačni, verjetno je ta A. wulfeniana. A. helvetica ni na nobeni sliki, ima zelo zbite in zelo dlakave listke.

Spoštovani Velkavrh, pri preobjedah imaš celo zmedo, ljudi učiš krivo vero, uporabljaš neveljavna imena ... da ne grem v podrobnosti. Malo pa moram, samo par stvari.

Navadna ne obstaja. Repinčasta ne obstaja, obstaja samo repičasta.

Določitve tvojih slik: 7 - ni pisana, je ozkolistna.

Pri nas obstajajo te vrste: ozkočeladasta (A. lycoctonum), primorska, pisana, vitoška, latasta (A. degenii), repičasta (A. napellus), turska in ozkolistna. Prva, druga, šesta in sedma imajo podvrste.

Ne vem, od kod ti podatek, da A. variegatum subsp. nasutum pri nas ni potrjena? Mala flora pravi, da raste v dinarskem območju, predalpskem, preddinarskem in submediteranskem.

Navajaš neke podvrste lobelove preobjede, kakšna bedarija! Lobelova je podvrsta repičaste (A. napellus subsp. lobelii in ne subsp. lusitanicum).

Zlatičnata preobjeda ni A. lycoctonum subsp. neapolitanum ampak A. lycoctonum subsp. ranunculifolium, kar si na tabli tudi lepo poslikal. Če smo v visokogorju, to podvrsto prepoznamo, ker tam druge ne rastejo.

Pri vrstah, ki imajo podvrste, se le-te lahko med seboj križajo, kar seveda zakomplicira določanje.

Pri določanju je treba gledati veliko podrobnosti, samo pri cvetu npr. tudi medovnike, obliko čelade, ostroge, premer pelodnih zrn ... tudi zame preveč.