|
malenka8. 09. 2020 14:05:43 |
Brezstebelni osat (Cirsium acaule) Steblo je večinoma zelo kratko, včasih pa vendarle visoko do 10 cm. Na njem je navadno en košek, redko več (do 4). Raste marsikje pri nas do montanskega pasu. Drugje v apneniških Alpah raste tudi v subalpinskem in alpinskem pasu. Njegov areal sega od Evrope do zahodne Azije.
(+1) | | |
|
|
|
|
malenka8. 09. 2020 15:06:17 |
Planinska velestika (Ligusticum mutellina) Do 50 cm visoka, gola rastlina z večkrat pernato deljenimi listi, ki imajo tanke, črtalaste listne roglje. Kobuli večinoma nimajo ogrinjala, kobulčki pa ga imajo, njegovi listi so približno tako dolgi kot cvetni peclji. Cvetovi so drobni, rožnato-bele barve ali rdeči. Cveti od junija do septembra. Raste na planinskih pašnikih in traviščih, med zelenim jelševjem in rušjem in v gorskih gozdovih, največkrat nad 1500 metri. Razširjena je v Alpah ter drugih srednje- in južnoevropskih gorovjih. Od rdeče cvetoče podvrste velikega bedrenca jo ločijo predvsem listi, ki so pri bedrencu enkrat pernato deljeni, listni deli pa so široko-jajčasti, bedrenec je navadno tudi višji, preko 50 cm.
(+2) | | |
|
|
|
|
malenka8. 09. 2020 15:44:35 |
Grenkoslad (Solanum dulcamara)
1
|
|
|
|
malenka8. 09. 2020 15:51:40 |
Četverozobi slanozor (Heliosperma pusillum)
1
2
|
|
|
|
zvončica8. 09. 2020 23:01:30 |
Močvirna samoperka Seveda imaš prav, malenka. Mala flora Slovenije je botanična biblija. Ampak tolikokrat sem drugje zasledila močvirska samoperka, med drugim celo v prevodu Lippertove knjižice Alpsko cvetje (Tone Wraber), tudi Peter Strgar je pod fotografijo iz leta 2007 zapisal močvirska, da ne navajam dalje, da sem zaključila, da se lahko uporabljata obe imeni. Pa saj se res ni težko zmotiti - močvirna/močvirska. No, od danes dalje bo samo močvirna samoperka . Je pa ta nežna rožica dobila svoje znanstveno ime iz stare Grčije po gori Parnas. Lp
|
|
|
|
malenka9. 09. 2020 11:03:14 |
Alpski kislec (Oxyria digyna)
|
|
|
|
malenka9. 09. 2020 11:13:00 |
Zvončica T. Wraber je verjetno samo pregledal prevod Milana Lovke, sicer pa se tudi v svojih knjigah ne drži 100 % Male flore - ampak eminence si to lahko privoščijo Peter pa je tako kot jaz le aktiven ljubitelj, ne strokovnjak. LP
|
|
|
|
malenka9. 09. 2020 11:24:39 |
Nizki svišč (Gentiana pumila) Je nizka, v majhnih rušicah rastoča trajnica, visoka do 6 cm. Pritlični listi so črtalasto suličasti (ozki!), po robu papilozni, priostreni. Steblo ima 1-3 pare majhnih ozkih listov. Čašni zobci so črtalasto suličasti, koničasti, venec je cevasto pladnjast, dolg do 30 mm, ima dolgo venčno cev, razprostrti roglji pa so temno modri. Venčna cev je malo temnejša (MFS navaja svetlejšo). Raste na snežnih tleh, kjer je sneg nedavno skopnel – v planinah je to navadno sredi poletja (večinoma nad gozdno mejo cvetoči svišč bomo videli cveteti od julija do septembra) in sicer na apnenčasti podlagi. Nahajališča so v Vzhodnih Alpah, redko tudi v Apeninih. Pri nas raste v Julijcih, redkeje v Karavankah in Kamniško-savinjskih Alpah. Podobna vrsta je spomladanski svišč, ki pa ima jajčaste liste (širše) in raste tudi pod gozdno mejo.
1
2
|
|
|
|
malenka9. 09. 2020 11:26:27 |
Bleda detelja (Trifolium pallescens)
|
|
|
|
kati19099. 09. 2020 20:51:58 |
Pozdravljena "malenka"; zanimivi so tvoji prispevki in poučni. Ker sem malo v dvomih, te prosim za pomoč; svišča sta slikana eden pod Urško, drugi pa na Dlesk. planoti, Hvala
1
2
|
|
|
|
malenka10. 09. 2020 09:16:42 |
kati1909, prvi je spomladanski svišč, pri drugem pa se listi ne vidijo dovolj dobro. Če so ozki, je nizki svišč. V planinah lahko spomladanskega vidimo tudi pozno poleti, sicer pa svišči radi pocvitajo še kasneje, jeseni. LP p.s. Sicer je pri določanju rastlin pogosto pomembna nadmorska višina in čas, podlaga (apnenec/silikat) ... Meni ime 'pod Urško' ne pove nič.
|
|
|
|
malenka10. 09. 2020 09:24:47 |
Pri trebušastem gledaš samo čašo, je pa navadno višji, razvejan in cvetovi so manjši kot pri spomladanskem svišču.
1
|
|
|
|
malenka10. 09. 2020 21:29:09 |
Zelena jelša (Alnus viridis)
|
|
|
|
malenka10. 09. 2020 21:32:04 |
Vednozeleni gornik (Arctostaphylos uva-ursi)
|
|
|
|
malenka10. 09. 2020 21:40:05 |
Zlatičnata prerast (Bupleurum ranunculoides)
(+1) | | |
|
|
|
|
malenka10. 09. 2020 21:43:10 |
Klasasta zvončica (Campanula spicata)
1
2
(+1) | | |
|
|
|
|
zvončica14. 09. 2020 03:09:53 |
Danes ob poti na Viševnik. Prihajajo dnevi, ko se bomo razveselili vsake cvetlice.
(+1) | | |
|
|
|
|
velkavrh14. 09. 2020 06:53:51 |
zvončica, že malenka je opozorila , da samo po cvetu ne moremo točno določiti vrsto grintavca .Značilno za bleščeči grintavec je , da so pritlični listi pernati,med posameznimi cvetovi(cvetnimi lističi)pa ima črne čašne ščetine.Zgornja stran plosko razprtih listov pa je bleščeča.Še ena značilnost je-obrobni cvetni lističi so v 2-4cm široki glavici povečani.
1
(+1) | | |
|
|
|
|
zvončica14. 09. 2020 11:23:34 |
velkavrh, hvala za razlago. Še vedno mislim, da je tudi moj grintavec bleščeči, le da je polno odprt in se črnih čašnih ščetin ne vidi več, tvoj grintavec pa se šele odpira in so črne čašne ščetine res lepo vidne. Tudi pritlični listi so pernati. Tudi obrobni cvetni lističi so večji od ostalih. Lp Tvoja zbirka cvetlic iz Visokih Tur je res bogata po številu cvetlic. Ti kar malo zavidam tvoje številne izlete v tujino letos, res samo malo , sem pa vesela zate, da si jih lahko uresničil.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.