Katera rožca je to?

Črni gaber (Ostrya carpinifolia)

Vrsta: Drevesa
Družina: gabrovke

Pirenejska osivnica (Oxytropis neglecta)

Mračičnolistni repuš (Phyteuma globulariifolium)

Vrsta: Cvetje
Družina: zvončičevke
Barva: modra

Polobli repuš (Phyteuma hemisphaericum)

Vrsta: Cvetje
Družina: zvončičevke
Barva: modra

Lepljivi jeglič (Primula glutinosa)

Vrsta: Cvetje
Družina: jegličevke
Barva: modra, rdeča

Razkrečena kozja češnja (Rhamnus saxatilis)

Vrsta: Grmovnice
Družina: krhlikovke
Barva: zelena

Mrežolistna vrba (Salix reticulata)

Vrsta: Grmovnice
Družina: vrbovke

Burserjev kamnokreč (Saxifraga burseriana)

Sivi grint (Senecio incanus)

Vrsta: Cvetje
Družina: nebinovke
Barva: rumena

Po dolinah in tam do 1000m imamo zeleno zimo.Na turi na Ermanovec sem užival v zelenilu preprotov in mahov. Posnel sem bolj malo. Nisem pa nikjer videl jelenovega jezika. .

Sprašujem, da se malo podučim. A je Jelenov jezik pogost v teh koncih ali na tej nadmorski višini? Jaz ga nisem velikokrat našel na svojih poteh.

LP,
Ben

Do koder seže gozd, je jelenov jezik kar pogost, rabi pa dovolj vlage in sence.
Točno za ta konec pa ne vem.

LP

Velkavrh, na prvih dveh slikah je rebrenjača, na tetji pa bodeča podlesnica.
Tisto 'pomrznjeno' na 4. sliki ni mah ampak nek lišaj.
Za zadnji mah sumim, da bi lahko bil Hylocomium splendens, ampak mahovi se običajno določajo pod lupo, ne pa takole od daleč slikani.
Žal večina mahov nima uradnih slovenskih imen, jih je pa ogromno vrst.

malenka hvala!

Letos v poznem poletju in jeseni skoraj nisem bil v gorskem svetu, zato dajem gor nekaj slikic iz leta 2017-vse so bile slikane 13.07.2017 na območju doline Triglavskih jezer.

Regrat in srobot.

Morda sem že kdaj predstavil moje poslikane ušivce.Po Mali flori Slovenije jih v Sloveniji najdemo kar dvanajst.Trenutno sem si sposodil četrto spremenjeno in dopolnjeno izdajo-letnik 2010.V njej ne najdemo že potrjenega mayerjeve ušivca, ki sem ga tudi jaz našel na Črni prsti. Je križanec med juliskim in glavičasim ušivcem, če sem prav razbral iz objav.Pri Pedicularis elongata imamo dve podvrsti-julijskega in podaljšanega . Ta sta poleg bledorumenega , bosenskega ,hacquetovega tudi rumeno obarvana. Šopastega (rasel naj bi na Krnu-je tudi rumen) in močvirskega ne poznam .Brezstebelnega in hacquetovega sem našel v Italiji-Dolomiti.Bosenski, ki je zelo podoben hacquetovemu ima klasično nahajališče na Zelenici. Hacquetov pa na Črni prsti, vendar ga nikoli ne najdem.Glavičastega in rožnatega verjetno mešam. Podaljšanega in julijskega pa verjetno tudi pomešam.Na Črni prsti naj bi rastla oba -bosenski in hacquetov -vendar jih tu še nisem nikoli našel.V Italiji in Avstriji bi našli še kakega drugega -med drugim rumenega, oederjevega,kernerjevega in še kakšnega , ki nimajo slovenskih imen.

Vsem roželjubcem je posebej namenjeno moje voščilo.

Naj vam vsaka zvezda izpolni željo,
vsaka snežinka nariše nasmeh na obrazu
in vsak korak naj prinese srečo !

V teh posebnih časih in drugačnih praznikih vam vsem voščim srečno novo leto 2021!

Bodite zdravi,polni upanja in miru v srcu
Branko Velkavrh!

Velkavrh, hvala za voščilo in želim enako!

Sicer pa:
Slika 9: ni glavičasti ampak rožnati
10: ni rožnati ampak glavičasti
11: vsekakor ni brezstebelni
13: ni kernerjev, ampak rožnati oz. njegova podvrsta
14: ni ušivec, poglej liste. Rastlina je iz družine metuljnic, neka osivnica (Oxytropis sp.)

malenka hvala! Zgleda ,da mešam ravno rožnati in glavičasti ušivec, ki sta dejansko vsaj na prvi pogled podobna in sta zelo pogosta po naših gorah.Treba ju bo natančno posneti, da bom dobro videl razlike.Pa treba bo iti samostojno na fotosafari.

Za rožnati ušivec piše v literaturi,da ima zgornji del stebla belo volnato dlakavo.Zgornja ustna ni kljunasta.Listi so pernati,listne krpe pa razmaknjene.

Za glavičasti ušivec pa piše ,da ima zgornja ustna kljunec,spodnja pa je po robovih resičasta.Stebelni listi skoraj nasprotni-goli.Listi pernati spernato narezanimi lističi.

Torej za točno prepoznavo je treba imeti dobro makro slikco.Tako ali tako nabavljam nov aparat z dobrim makrom.

Mayerjev ušivec(križanec) pa sem našel na Črni prsti že leta 2012.

Včeraj sem proučeval -vsaj po posnetem gradivu zadnjih nekaj let-ranjake.

Nikoli se nisem ranjakom posebej posvečal.Ga pa vsako leto visoko v gorah nabiram za planinski čaj-nikoli v Triglavskem narodnem parku.

Po Mali flori Slovenije rasteta v Sloveniji samo dva-jacquinov in pravi, samo,da ima pravi kup podvrst-točno šest.Podvrsta pravega-Antthyllis vulneraria subsp. alpestris najdemo višje v gorah.Podvrste V.v.subsp. vulneraria(ta naj bi rasel v nižinskem in montanskem pasu) , V.v. subsp.polyphylla(pri tej podvrsti so posebej omenjeni travniki)in V.v. carpatica(rastišča na travnatih površinah) pa nižje. Imamo pa še podvrsti V.v. wedeniana(omenjeno rastišče ob reki Dragonji) in V.v. praepropera(omenjeno rastišče v Mojstrani).

Brez lupe in točnega poznavanja značilnosti za bolj nižinske podvrste pravega ranjaka je določanje skoraj nemogoče.

Pokazal bom kaj sem našel v mojem posnetem gradivu v zadnjih petih letih.