|
Apolonija13. 08. 2013 07:20:02 |
Dobro jutro, fanta! 16 Achillea clavenae planinski pelin, sinonima sta planinski rman in beli rman. Tako je vseeno, kaj se napiše. Rastlina sicer spada med rmane. 41 Silene alpina je alpska lepnica ali, sinonim, planinski slanozor Kamnokreč se tudi meni zdi podoben golostebelnemu /ne gololistnemu?/.
|
|
|
|
otiv13. 08. 2013 07:36:20 |
Dobro jutro, tudi tebi dekle! Se kasneje pridružim,ker imam pleskarske obveznosti.
|
|
|
|
Apolonija13. 08. 2013 13:39:55 |
Vito, pleskaš doma ali na črno? Priden si. Brane, saj skoraj ves čas slikaš rožice, si sploh kaj doma? Kdaj boš šel gledat možino? Zdaj je čudovita. Na žalost sem fotoaparat pustila v avtu.
|
|
|
|
otiv13. 08. 2013 14:19:05 |
Apolonija, golostebelni kamnokreč je imel tudi cvetove manjše od vednozelenega in ravno to me je begalo.Mislil sem da je suša vzrok. Zdaj mi je vse jasno. Sinu pomagam
|
|
|
|
Apolonija14. 08. 2013 08:39:44 |
Brane, hvala za študijo. S primerjavo se vsaj jaz največ naučim. Poznaš že te njihove značilnosti na pamet? Rumeni, skalni glavinec? Jaz sem ga veliko videla na Kraškem robu in zdaj imam enega tudi na vrtu. Je že odcvetel. Lepo se imej.
1
|
|
|
|
Apolonija14. 08. 2013 09:05:24 |
Šla sem pogledat na "zaplana.net". Tam ima opisanih 15 glavincev. Brane, mogoče nisi mislil rumenega skalnega, ampak alpskega, ki je tudi bledo rumen??? Na zaplani loči lasuljasti glavinec od PERESASTEGA: "Peresasti glavinec boste našli na kamnitih travnikih in pašnikih visoko v slovenskih Alpah, kjer cveti od julija do septembra. Že bežen pogled na košek vam bo povedal, da je pred vami glavinec, od drugih glavincev pa ga zlahka ločite po obliki priveskov na ovojkovih listih – ti so črtalasti do suličasti z dolgimi prepletenimi resicami (lepo vidnimi na spodnji fotografiji). V Sloveniji boste našli še dva glavinca z zelo podobnimi ovojkovimi priveski (lasuljastega in ozkoluskastega), le da imata ta dva navadno razraslo steblo z več koški, peresasti glavinec pa ima nerazraslo steblo z enim koškom". Je potem na tvoji sliki peresasti?
|
|
|
|
velkavrh14. 08. 2013 11:42:23 |
Glavincem sem se posvečal že lani, vendar daleč nisem prišel.15 jih pa še jaz nimam na svojem spisku. V glavnem poznam za osem vrst značilnosti.Problem pa je, če grem v hribe skupaj še s kom. Enostavno ni časa, da bi podrobneje vse poslikal-cvet z različnih strani, liste, steblo,morda za študijo celo žrtvoval kak cvet-nikakor pa ne zaščitene rože.Če sem sam se mi tura zaradi botaniziranja podaljša približno za četrtino.Takrat lahko res v miru brez hitenja raziščem tudi teren on potkah, se povzpen tudi na kako skalco in podobno. Ta teden bom šel sam na Črno prst in bom botaniziral Črno prest in bližnjo okolico cel dan. Se že veselim. V petek peljem nečakinjo pa še koga na Triglavska jezera in bo bolj mala časa za botaniziranje- vse je nato bolj površno. L.P. Zgleda res, da je moj glavinec res peresasti in ne lasuljasti.
|
|
|
|
Apolonija16. 08. 2013 23:52:22 |
Brane, dober večer! Kljub temu, da nisi šel sam, si nam predstavil kar veliko rožic. Imaš prav, na zadnjih slikah je zlatica, lasasta vodna zlatica, ki je baje kar invazivna. Lp
|
|
|
|
velkavrh17. 08. 2013 04:30:54 |
Dobro jutro! Bral sem že o tej zlatici. Kljub temu, da vsako leto nekako ob tem času obiščem dolino Triglavskih jezer te zlatice nisem še nikoli opazil.Diši pa vsa obala po ravnokar cvetočem drobnjaku.Lepo pa je ta čas iti čez Prode, kjer vse rumeni od rumenega svišča-košutnika in ozkočeladaste preobjede. Na koncu Prodov pred gozdom pa je vse modro ozkolistne preobjede, tudi planina Dedno polje je vsa modra od te preobjede. Na vrhu sedla Štapce sem našel prerast, med travami pa se že pojavlja zgodnji sviščevec. Ciklam pa je tako povsod dosti.Nasploh je presenetljivo, da se sploh ne pozna nikjer ob poti od planine Pri jezeru do koče pri Triglavskih jezerih suša.
|
|
|
|
Apolonija17. 08. 2013 08:15:48 |
Dobro jutro tudi tebi! Morda je zadnji dež napojil rastline in so si malo opomogle. To vidim na vrtu. Lepo si opisal, tako da človeka kar zamika, da bi šel tja. Saj si predstavljam, ker sem videla modrino teh preobjed in košutnik predlani, trenutno? tako daleč ne morem. Šla sem gledat, če je kdo o lasastih zlaticah kaj napisal in sem našla na koncu Alenkinega prispevka. Morda dobiš tukaj odgovor: http://www.gore-ljudje.net/novosti/69238/
|
|
|
|
Apolonija17. 08. 2013 21:00:32 |
Brane, dober si, da toliko v dveh dneh prehodiš. še pred kratkim mačine nisem poznala. Zdaj pa vem, da poleg barvilne višje v gorah raste še podvrsta (Serratula tinctoria macrocephala), po slovensko- veleglava mačina. Na tvoji fotografiji je ta zadnja, ker ima koške zvonaste oblike in ne valjaste kot barvilna. Jaz sem šla zadnjič od Orožnove koče po strmi, zaraščeni poti na Lisec in sem videla kar veliko možin, mačin, planinskega pelina, dežna, košutnika, turške lilije...Lp
|
|
|
|
velkavrh18. 08. 2013 05:34:51 |
Jaz sem se pri koči pozanimal za to pot, vendar so mi jo odsvetovali. Rekli so mi, da so še lovci kak dan nazaj imeli težave, zato sem se odločil, da raje probam od zgoraj.Zgoraj vodi pot dol na Polje, Žlan, planina Osredki, vendar na vznožju zavije na levo za Lisec. Od tam pa sem šel na desno navzdol po tisti črni kamnini in naprej na iskanje na brežine v breg,kar se mi je po dobri uri obrestovalo.Pred mesecem in pol sem šel na botanični pohod z PD Škofja Loka in smo imeli vodstvo gospoda Vraberja, če sem prav napisal priimek, ki je to botanično pot naredil. Takoj me je prečital in mi pokazal, kje na Liscu približno rastejo alpske možine.Lahko se mu po tej poti samo zahvalim.Morda bi ga moraj kdaj obiskati, saj sem mesečno v Srednji vasi. Vodstvo k koči Pri Triglavskih jezerih sem že lani obljubil nečakinji s Škotske,tako, da mi ni ušlo. Za Črno prst sem pa pot tudi načrtoval. Drugo leto že zdaj načrtujem hodit botanizirat Črno prst v dvotedenskih intervalih, ker sem ugotovil, da eno tretjino tam rastočih gorskih rož še nisem našel-recimo pirenejska vijolica, gorski dimek,kratkodlakava popkoresa,pegasta krčnica,ozkolistni glavinec,pa še ušivci so tu in morda še kaj.
|
|
|
|
Apolonija18. 08. 2013 09:22:46 |
BRANE, jaz se že veselim drugega leta, ko bom lahko več raziskovala. Moram se tudi naučiti bolje fotografirati, kot to znata vidva z Vitom in še kdo, da ne bom koga užalila. Verjetno si mislil g.VEBRA, a ne? Vraber, oziroma Wraber je bil naš znani biolog. VITO, spet lepe rožice. Na 3 je verjetno rman, 5 in 12 močvirska samoperka, 4 nokota, na 13 je zlata rozga. Na 19 pa ni jerebika, čeprav zgledajo rdeči plodovi podobno. Poglej liste! To je divji bezeg /Sambucus racemosa/, ki poleg črnega in bljuvnega raste pri nas. Iz jagod so nekateri kuhali marmelado, a pozor, seme je treba odstraniti, ker je strupeno. Lp
|
|
|
|
otiv18. 08. 2013 09:34:43 |
Apolonija hvala za zeloooooo dobrodošlo pomoč Nisem vedel,da imamo tudi divji bezeg.Marmelado imam najraje borovničevo,tako da ni bojazni Lep pozdrav!
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.