Katera rožca je to?

Apolonija,lep pozdrav z gorce

Vito, hvala. Si ti ta gospod v ospredju?

Seveda Apolonija in tudi včeraj smo bili pridni.Še posebno ob čudoviti potici

Jesenska razprava o sviščevkah. Jeseni rastejo trije predstavniki v širšem pomenu:resasti sviščevec-Gentianella ciliata, svilničasti svišč ali kokoševčevolistni ter tudi imenovan svečnik-Gentiana asclepiadea,ter velika skupina takoimenovanih čašastih sviščevcev. Ti so vsi vijolične barve, cvetovi zelo podobni-težko določljivi.Poljski sviščevec-Gentianella campestris -ne raste pri nas, liburnijski raste samo na Snežniku.Pritlikavi-Gentianella nana-ne raste pri nas.Nežni sviščevec-Gentianella tenella-je izredno redek. Čašasti sviščevec-Gentianella anisodonta-obstoji več podvrst, nemški sviščevec Gentianella germanica-obstoji več podvrst, avstrijski sviščevec-obstoji več podvrst, zgodnji sviščevec-obstoja več podvrst. V literaturi sta omenjena še dlakavi-Gentianella pilosa in hrapavi sviščevec-Gentianella aspera.Nisem pozabil na naš veliki jesenski svišč-foelichov svišč-Gentiana froelichii.Bolj na koncu poletja cveti še navzkrižnolistni in panonski svišč.

Torej zahtevna zadeva za določevanje.

Preden se kam odpravim še kratka razprava o ščetičevkah-Dipsacaceae.Spomladi so travniki polni grabljišč: ogerskega-Knautia drymeia in njivskega-Knautia arvensis. Razlikujeta se po listih-njivsko ima zgornje liste pernato narezane.Imamo še gozdnega-Knautia dipsacifolia in dolgolistnega-Knautia longifolia-raste v sredogorju.Nadalje srečujemo bolj poredko travniško izjevko-Succisa pratensis.Letos jo še nisem videl-lani na poti okrog dvorca Brdo.Naslednja skupina so grintavci. Poljskega grintavca -Scabiosa triandra- ne vidim. Na gorskih poteh pa je polno navadnega grintavca -Scabiosa columbaria- in bleščečega grintavca-Scabiosa lucida subsp. lucida.

Jesen je tu s svojo meglo, roso in vlago. Še bolj zadnji rožni pozdravček s krvavškega konca-tokrat s Kompotele, Mokrice in Košutne.

Pa da ne bomo samo po hribih hodil, še nekaj z Kamenjaka pri Premanturi, kjer so tudi odlične ture za malo starejše planince. Zanima me, če kdo pozna, ali je tista rumena rožica zlata rozga. Hvala.

Franci, jaz bi tudi šel na morje. Žal letos ni bilo možno.Eno in dve leti nazaj pa sem spoznaval obmorske rastline na otoku Hvaru.Toliko sem si zapomnil:

št.2-žajbelj
št. 6,7 in 17 -ametistasta možina
grozdasti plodiči pod 8,9,10 in 36 so izredno zanimivi, vendar ne vem kaj bi to bilo.
št.12-brin-plodovi-dobri za brinjevec
št. 13-morda je sodopernata rujevina, če sem si prav zapomnil-nisem siguren.
št. 22-kokoševec
št. 26 -agava, ki požene veliko, ogromno steblo in na vrhu cveti, nato odmre.
št. 27-bugenvilija-znana okrasna popenjalka oziroma grmiček.
št. 28. in 29.-morski koprc
št. 33-vsekakor palma, samo ne vem katera.
št. 34-bolj spominja na plodiče vrtnic, kot na šipek. To je rod rožnic in imajo slične plodove-šipke.
št. 23-dobro se spomnim te modre cvetice, ki kot nekakšno suho resje prerašča obmorske skale-ime sem pozabil.
št. 21-ostrolistni beluš.
št. 20-čober-Calamantha-spada med ustnatice.
št. 15-to zanimivo trnato rastlino z zanimivimi listi -popenjalko sem videl cveteti ob kamnitih škarpah-pozabil sem ime.

Te rumene rožce, ki si jo večkrat posnel pa ne poznam. Mislim pa da ni zlata rozga.

Tu sicer ne posredujem rastlin z morja, vendar Franciju moram pokazati kaj sem najbolj zanimivega našel na Hvaru.

Obmorske rastline so prav prijetne za te mrzle, mokre dni.

"grozdasti plodiči pod 8,9,10 in 36" je navadna barvilnica /Phytolacca americana/

št. 13- je sodopernata rujevina /Pistacia lentiscus/

št. 33 kokosova palma

št. 23 mrežica /Limonium/

št. 20 šetraj /Satureja montana/

št.15 navadni blušč /Tamus communis/
Rumena rastlina je verjetno lepljivi oman /Inula viscosa/

Brane, živjo!

svinčnica (Plumbago capensis)
rumena rajska ptica (Caesalpinia gilliesii)
mrežica (Limonium)
in navadni blušč ali bljušč /Tamus communis/

Lep pozdrav

Šetraj, šetrajnik ali čober naj bi pomenilo eno in isto.Morda je bila slikca preslaba in jo je Alenka določila kot eno vrsto mete.Sodopernato rujevino sem pa prav določil kot si videla.Drugače sem pa v dveh letih posnel na Hvaru okrog sto cvetočih rastlin-nekaj tudi po vrtovih-zanimivih, ki pri nas ne rastejo zunaj.Večino mi je določila Alenka.Ena tretjina pa je ostala nedoločenih.Grinte pa ravno danes raziskujem-podrobno skalnega in divjakovškega ter fuchsovega in gozdnega, ki jih nekako še ne ločim.Grintov imam v svojem ožjem spisku samo šest.

Šetraj, šetrajnik ali čober naj bi pomenilo eno in isto? Ne pomeni isto.

Alpski čober = alpski šetrajnik = Acinos alpinus

Šetraj raste pri nas kot pritlikavi šetraj = Satureja subspicata in kraški šetraj = Satureja montana

Poglej slike in boš videl kar veliko razliko. Imam na vrtu vse tri.

Mislim, da je rumena rastlina pri Franciju lepljivi oman (Inula viscosa). Kaj ti meniš?


Seveda sem videla, da si prav določil rujevino, želela sem samo to potrditi.

Tudi nekateri vrtnarji pišejo ustnjatica, namesto ustnatica /ustna/

Seveda nimam toliko znanja in podatkov, da bi tvojo ustnatico lahko določila. Vem samo, da je v Dalmaciji endemična Micromeria dalmatica in da obstaja Calamintha subnuda =dalmatinski čober

Se pa strinjam, da si pri Franciju prav napisal, da je lahko Calamintha, ki jo prevajamo tudi čober in sem se jaz prenaglila s preveč "točno" določitvijo.
http://agrozoo.net/jsp/Thesaurus.jsp?p3=670562ecb23311df864f001cc081f832

Pregledal sem vse o omanih in se kar strinjam.Pri mojih dveh nedoločenih nizkih rumenkah pa ne pridem nikamor. Pregledal sem vseh 25 dimkov , ki jih imam na spisku; škržolice, jajčarje, divjakovce in celo alpski regrat.Calamintho pa mi je določila Alenka.

Ko bom utegnila, bom pogledala rumenke, verjetno ti ne bom v pomoč. Si že knjige vrnil?
Družina ustnatic-Laminaceae ima čez 230 rodov. Med njimi je
Acinos- po slovensko šetrajnik,
Calamintha (čober),
Satureja (šetraj).

Zakaj rečemo alpski šetrajnik ali čober? Spada v rod Acinos ali po novem v rod Calamintha? Zasledila sem zanj sinonim Calamintha alpina.

Šetraj pa gotovo spada v rod Satureja. V Istri raste Satureja montana, zato sem najprej mislila, da je ta na sliki. Po lističih sodeč, pa je prej Calamintha vrsta???

Zahvaljujem se vam za komentarje in razlage fotografij s Kamenjaka. Moram pa še povedati, da so rastline na slikah 1,4,5 užitne in so zelo dobre, imena ne vem. Ribiči so jih včasih uporabljali v prehrani kot solata.Spoznal sem jih pa na ekskurziji po Sečoveljskih solinah in so zaščitene, tako je povedala vodička.Potem pa še za grozdaste plodiče, fotke št. 8,9,10 in 36, za katere so mi domačini rekli, da jih nekateri namakajo v vodo, da dobijo pijačo grenčico za preganjanje žeje. Sem jih probal, pa so izredno grenki, zame neužitni. Lep pozdrav Franci.

Franci, rastlina pod 1,4,5 je grmiček, stebla so sestavljena iz členkov, a vidiš? Potem je to grmičasta členjača /Sarcocornia fruticosa/.

Barvilnico imam na vrtu. Jagode pojejo ptice, jaz jih še nisem poskusila, ki jo tako zasejejo. Uporabljajo jo za homeopatska zdravila.

S ture na Svačico slikce še bolj zadnjih cvetočih gorskih rožic ne bodo izostale, naložil jih bom kak dan pozneje. Na poti proti sedlu Vrtača sem našel ogromno rastišče planik. Še vedno se najdejo razne zvončice, kamnokreči, bodaki in še bi lahko našteval.Navadne ciklame tako cveto že od konca pomladi.Sedaj pa je tudi čas sviščevcev in svilničastolistnega svišča.
Prav na vrhu Svačice pa šem našel cvetoč alpski repnjak.Na vrhu Svačice je bilo tako mrzlo, da sem moral obleči rokovice in kapo z naušniki.Zima se nam bliža.

Brane, mislim, da je na peti sliki lisičjak /Lycopodium /, brinolistni. Lp

To pa so res še bolj zadnji rožni pozdravčki letošnjega leta z včerajšne ture po štirih pokljuških dvatisočakih.