Katera rožca je to?

Otiv, upam, da nas na stara leta spet to ne čaka.

Zanimivo, jaz sem pa zaslužil denar za
osnovno šolske potrebščine z obiranjem
hmelja, več škafov, več talonov, več
dinarčkov pri likofu! Verjetno danes mnogi
mladi nimajo pojma, od jutra do večera molsti kobule s štang, tudi do tri tedne
je trajalo!!

Ker novih rožc z naših prelepih gora ne bomo videli in posneli še vsaj štiri mesece pregledujem ture lanskega leta in predlanskega leta.Na turi povprečno posnamem kar okrog sto slikc z rožcami, seveda mnoge ne uspejo.Le majhen del nato objavim. Žal je lanska poletna sezona zginila zaradi okvare računalnika.V naprej bom pri shranjevanju posnetega gradiva bolj previden-rezervni disk.Zelo rad grem do Vodnikovega doma in tam okoli-spustim se dol na Velo in Malo polje, grem do Bohinjskih vratc. Lani mi je uspel podvig-priti na vrh Vernerja.Predlani sem prišel samo do predvrha. Edino tu sem našel na tem območju obsežna rastišča triglavske neboglasnice in na Velem polju tudi prvič widerrovo murko, na poti pod Tošcem pa tudi rdečo murko.Teh slikc žal nimam,so pa bile lani objavljene.Nazaj grede rad zavijem do obeh Draških vrhov in Viševnika.Objavljam samo slikce rož katera imena poznam. Nedoločenih ne objavljam. Vem pa,da je takih vsako leto manj.

Planika

Najdražji si naš cvet gora,
lepota tvoja seže do srca,
ki ob tebi še bolj se razneži,
ob misli, kako živeti je v skalni reži.

Nežnost tvojega belega cveta,
ozdravi srca z žalostjo odeta,
le pozabiti je potrebno na tegobe,
prepustiti se pogledom na vrhove.

Velikokrat sežejo po tvojem cvetu,
da imeli bi ga v domačem svetu,
ob tem pa pozabijo na vso kulturo,
s tvojim cvetom želijo le ovenčati si turo.

ovit, najlepša hvala za prelepe pesnitve o naših gorskih rožicah. Posebej si jih shranjujem in jih je toliko, da se jih skoraj prešteti ne da. Hvala!

Brane z rožicami nas pozdravlja, moja malenkost z verzi kulturnemu prazniku nazdravlja.
Lep dan vsem!

Že lani sem se lotil teme o naših naravnih orhidejah. Tu imamo res pravo bogastvo, ki smo ga tudi zakonsko zaščitili, ker so vse orhidejevke zaščitene.Kot mi je znano imamo kar 83 vrst, ki so uvrščene v 23 rodov. 7. vrst je še premalo raziskanih. Običajno gre za mejne vrste, ki se pojavijo na mejah naše države in se lahko pojavijo tudi pri nas. Imamo 17 vrst kukavic-Orchis, 14 vrst močvirnic, rod prstatih kukavic je poseben-10 vrst-Dactylorhiza,nato so še mačja ušesa, naglavke, kukavičnik, murke, muhovniki, škrbica, ročica, vimenjak, čeveljc.Zanimiva rastišča kukavičnic je naš Kras , Goriška Brda in Slovenska Istra. Tu raste tudi naša najvišja jadranska smrdljiva kukavica -tudi visoka do 1. metra. Žal rod kukavičnic še premalo poznam.Že kukavice slabo ločim.Spomladi se bom probal zapeljati tudi do Krasa.

Našel sem tudi že ročice, razne gnezdovnice, jajčaststolistnega muhovnika-polno ga je po naših dolinskih gozdovih in verjetno še kako našo predstavnico orhidejevk.

Živjo, fanta! Lepo za kulturni praznik. Otiv, ali tudi ti hraniš pesmice? Bo zbirka? Brane, tudi moja velika ljubezen so kukavičevke. Na žalost nimam lepih slik, bom letos to popravila. Na Kras se le odpravi. Tudi jaz to načrtujem. Jadranska smrdljiva kukavica pa menda raste tudi v Halozah. Lp

Narediti kaj za druge ljudi, mi nikoli ne dela skrbi, rad kaj napišem, veselje na obraz si prikličem in če bralno razgibam še druge ljudi, bo kar dovolj zadovoljstva za prihodnje dni.
Lep pozdrav!

Apolonija, levo zgoraj poznam-fuchsova prstata kukavica je-prepoznamo po pegastih ozkih listih, piramidasti pilovec tudi poznam- sigurno ga najdem na Kamniškem vrhu spomladi.Ne poznam pa kukavice na veliki sliki levo spodaj.

To kukavico boš gotovo videl na Krasu, je čeladasta kukavica- Orchis militaris, Meni je zelo všeč. Poznaš tudi dvolistni vimenjak na spodnji mali sliki, poleg pa je bleda kukavica. Videla sem jih na poti "pod goram" iz Begunj proti tržiču.

Vito, tudi meni prikličeš veselje, prav tako Brane.

Brane, šele zdaj sem videla, koliko kukavic si še dodal, bravo. Mislim, da si jih kar prav poimenoval. Če sem pikolovska, ne vem dobro, ali je na sliki pikastocvetna ali njena podvrsta poletna kukavica. Razlika: socvetje je pri prvi zgoraj zaokroženo, pri drugi pa proti vrhu zoženo...
Vesela sem, ker zdaj nazorno vidim razliko med bledo in rumeno bezgovo prstasto kukavico. Bezgova ima rdečepikasto medeno ustno.
Rada bi srečala opičjo kukavico, škrbico in razna mačja ušesa.

Dvolistni vimenjak seveda poznam in bledo kukavico tudi. Te je polno po robovih pašnikov tudi v Stiški vasi kamor sem včeraj šel na obisk.V živo sem videl kaj je naredil žled na listovcih po gozdu in tudi po sadnem drevju. Nisem videl celega drevesa.

Opičjo kukavico bo pa treba it iskat na Kras. Vem, da ji je zelo podobna naša trizoba kukavica po socvetju. Podobni pa sta še čeladasta in škrlatnordeča.Ločimo po ustnah.Pri vseh treh oziroma štirih pa je socvetje gosto-zbito in ne predolgo in po tej posebnosti so značilne.Vse o kukavicah sem naštudiral po priročniku od Vlada Ravnika-2002.Ravnik je tudi zapisal, da se te kraške vrste pogosto križajo.Vem pa , da je ena od teh kraških vrst precej višja od ostalih dveh.

Škrbico bo treba tudi iskati na Krasu. Čebeljeliko mačje uho, muholiko mačje uho pa raste po Alenki na Kamniškem vrhu, toda jaz jih še nisem našel, kot tudi ne gomoljastega grbana, ki raste v tem območju samo na planini Osredek.

Tudi Alenka piše o poletni različici -podvrsti pikastocvetne kukavice, ki jo je našla tam okrog Kamniškega vrha.

Danes sem dodal še rjavo gnezdovnico in pojalnik s Krvavca.

Lani sredi junija sem bil v Hrvaški Istri in te tri rože so ostale med drugimi nedoločene.

Potem se oba "učiva" iz istega vira. Na Krasu sem že videla mušjeliko mačje uho, na LJ. barju pa čmrljeliko. So pa te kukavice nekaj posebnega. Škrbico sem pred leti kupila v italijanski vrtnariji v Susigardnu, a mi ni preživela.

Tudi pri meni sta sneg in led opravila svoje. Zgubila sem dragocene grme in drevesca. Bo treba saditi samo trajnice? Lp

Lepo in tudi uporabno je prebirati
vajino strokovno kramljanje, pa me zanima, to so bolj
rože odprtih prostorov, kaj pa veliki
gozdovi, dobro poznam Kočevske,je tam
kaj zanimivega, bolj natančno Obkolpje?
Marsikdaj vidim kaj, samo imena(jojjoj)
so problem!

Moje zanimanje za gorsko floro ima majhno brado. Zmerom sem opazoval gorske rože na turah, ki jih je bistveno več v zadnjih desetih letih.Šele tri sezone nazaj sem jih začel snemati. Šele predlani pa sem začel z makro fotografijo in lani šele poletno sezono z novim boljšim aparatom, vendar mi je poletna sezona snemanja v veliki večini zginila.Šele letos mislim, da mi bo vsaj delno uspela dobra sezona. Imam pa kar nekaj priročnikov in ogromno si sposojam v knjižnici.Res pa je, da sem sedaj bolj pregledoval floro sredogorja in visokogorja naših obojih Alp in manj Karavank. Letos mislim malo pregledati pomladni Kras. Kočevske in Obkolplja pa nič ne poznam. Letos je moj veliki projekt botaniziranje Črne prsti vsake dva tedna v vsej rastni sezoni. Če koga to posebej zanima me lahko kontaktira po zasebni pošti pa se lahko zmenimo kdaj za kako skupno turo na Črno prst ali tudi kam drugam. Treba pa je vedeti, da gre pot s tem proučevnjem flore na poti dejansko tura zelo počasi. Povprečno naredim 150 posnetkov rož in še kakih 80 panoramskih na celodnevni turi.Veselim se pomladi!

Cico, dober večer! Mene rastline zanimajo dalj časa, a saj veš, kako to gre. Opazuješ bolj v bližini kraja, kjer živiš, imaš sorodnike, preživljaš dopust....V kočevske gozdove ne grem, se bojim medvedov. Res je, ta konec Slovenije premalo poznam. Mogoče imaš ti od tam kakšne slike rastlin? Na vsak način pa bi rada šla pod Gorjance občudovat rumeni sleč.

Lepo pozdravljena, Antonija! Naj ti priznam, da je večino posnetkov naredila
boljša polovica, žal pa nama je nek virus
povzročil tri leta nazaj sesutje datotek
in je šlo ogromno posnetkov v maloro,
sedaj sva že malo bolj pismena, da skopirava na ključek! Imam kakih 500 diasov, še več slik v foto albumih, samo
je to neuporabno, če ni na ključku!
Še nekaj o gozdovih! Marsikaj sva doživela,
vendar nobena žival nama ni storila nič,
ljudje, ti so najslabši! Če ti sredi
Trnovskega gozda, sredi Krimskih gozdov,
pri Taborski jami hočejo vlomit v avto ti
najbolj zaščiteni avtohtoni prebivalci naše
deželice, si pa res dvakrat premisliš,
kako naprej! V teh primerih sva k sreči
počivala v avtu, ampak, ko ti trije lepo
zagoreli tipi obkolijo avto, četrti pa
čaka s prižganim motorjem, nimaš lepih
občutkov! Bodi dovolj, kdaj drugič o čem
bolj lepem LP Vlado

Vlado, glede nevarnosti v gozdovih se čisto strinjam s teboj. Saj se tudi jaz ne bojim živali. Rada jih imam.
Če boš še hodil v "tiste kraje" in fotografiral, si pa želim, da bi kakšno sliko tukaj pokazal. Lp Polona