Kobilja glava

Kljub temu, da sem bil na Koblji glavi že večkrat je vedno lepo in vedno drugače. Tokrat sem jo ubral, kar malo po svoje in sicer s planine Stador najprej na sosednji Jalovnik, od tam pa po grebenu na Kobiljo glavo. Bilo je kar mrzlo - krepko pod ničlo, še vedno pa je pihal izredno močan in mrzel veter. Pot je bila kar ledena, sneg je ponekod spihan, ponekod pa ga je do kolen. Lepa dan, lepa turca.

superca, čestitke

Popoldne se odločim, da grem na Kobiljo glavo iz Poljubinjske Ravne, ko pridem tja je bilo opozorilo o zaprti poti in vidna podrta drevesa, zato se zapeljem do Planine Stador. Zelo bi pohvalil oskrbnike, ker so cesto super spucali in požagali podrta drevesa. Iz Planine Stador grem direkt na Kobiljo glavo. Snega ni veliko recimo 20-30 cm po grebenu več. Na vrhu je pihalo a ni bilo pretirano mrzlo, malo poslikam, se razgledam, nato gre po grebenu do Planine Lom, v gozdu se je prediral do kolen a navzdol je šlo brez večjih težav, mal hitrej je šlo dol. Ko prispem na Planino Lom se odpravim še na Tolminski Triglav, vrh je poraščen a se vseeno nekaj vidi. Z vrha se potem odločim, da tečem vse do Planine Stador.

Včeraj popoldan se mi je utrnila misel, da bi skočil na Kobiljo glavo, pogledat sončni zahod. Na vrh sem prispel ravno ob pravem trenutku, saj se je nebo že pričelo barvati s čarobnimi barvami. Po dobre pol ure se je predstava zaključila in treba se je bilo vrniti v dolino. Pot je blatna, snega pa ni

Letos prvič na Kobilji glavi. Na planini Stador me pričakajo mraz, veter in megla, na vrhu pa toplo sonce in modro nebo brez oblačka. Pot je shojena, sneg pa je bil pomrznjen tako, da se ni prediralo

Se pride za avtom do Pl. Stador?
Hvala.

@bojan79, cesta do Stadorja je prevozna. LP

Pot brez posebnosti, snega na poti ni. Razgledi pa prečudoviti.

V četrtek, v lepem dnevu na tem izjemnem razgledniku pa še v dobri družbi za povrh.

Več na povezavi http://stezeinsledi.blogspot.com/2015/04/kobilja-glava.html

Srečno na potkah

Edina,lepo,lepo! Vidim,da je tam okrog vse kopno,bo treba kar na pot v tiste konce.

Zjutraj sem se s Planine Stador povzpel na Kobiljo Glavo. Z vrha sem po grebenu sestopil na PLanino Lom in se po cesti vrnil na izhodišče. Pot po grebenu nekoliko zaraščena, vendar gre
Zimske temperature v dolini, na vrhu pa prijetno toplo s kančkom vetra

Lepa tura in še lepše fotke...bravo.

Hvala, skalaš70

Ali mogoče kdo ve, kako je s prevoznostjo ceste na planino Stador. Hvala

Danes sem se podal na Kobiljo glavo iz vasi Ljubinj. Cesta iz Ljubinja je normalno prevozna do odcepa za repetitor, naprej pa ne, saj je cesta zasnežena in poledenela. Pot do planine Stador je bila deloma shojena, vendar poledenela. Priporočam vsaj mini dereze. Naprej pa tako, tako Sneg se predira do kolen, ponekod kjer je napihan pa tudi do riti. Tudi danes je bilo vetrovno.

Več pa tukaj:

http://sine771.blogspot.si/2017/01/iz-ljubinja-na-kobiljo-glavo-1475-m.html

Zadnje dni, ko v dolini trdovratna megla vztraja kar dobršen del dopoldneva je potrebno po sonce nekam višje, se pravi v gore. Jaz sem izbral kar Kobiljo glavo, ker je pač blizu in ker je krasen razglednik. Do vrat pašne ograde planine Stador je bila cesta kopna, naprej pa zasnežena in poledenela. V izogib težavam sem parkiral pri vratih pašne ograde in nadaljeval peš. Pot na vrh je shojena, trdo je le nekaj metrov pod vrhom, kjer je potrebno nekoliko previdnosti, predvsem pri sestopu (nevarnost zdrsa). Na vrhu, ki je bil izdatno obsijan s soncem, vetra danes začuda ni bilo, gneče pa tudi ne, saj je za mano prišel le še en pohodnik. Razgled pa....

Tolminske gore lepe kot vedno.

Kobiljo glavo sva v zadnjem času večkrat občudovala, ko sva delala ture v njeni okolici. Pa sva rekla, da se morava povzpeti tudi nanjo, da vrneva poglede na že prehojene vrhove. Pa tudi je Kobilja glava vrh, na katerega se je potrebno povzpeti večkrat, torej v različnih obdobjih leta, po različnih poteh.

In ker sem prav iz Podmelca že enkrat hodila, sva tokrat izbrala le vožnjo skozi Podmelec, kjer se cesta vije mimo slikovitih skalnatih sten naprej do Ljubinja in kasneje po ožji cesti do Pl.Stador in tu sva začela s hojo.

Že med vožnjo so se odpirali pogledi na Julijce, z višino pa so postajali vse širši in lepši. Ker sva bila oba na tej poti prvič, je bilo vznemirjenje še toliko večja. Pot sva potegnila še do sosednjega Jalovnika, saj ne moreš, da bi se odpovedal drugemu, ki omogoči pogled nazaj na prvega
Da pa je bilo še več novega, sva se pri povratku spustila po grebenski poti proti Planini Lom in se od tam vrnila po cesti na Pl.Stador.

Nazaj grede sva se povzpela tudi do slapu Sopota, na katerega te opozorijo oznake ob cesti, malo pred Podmelcem. Tu sva se spet le čudila vsej lepoti, ki sva jo uzrla in barvam kamenine, čez katere pada voda. Nekaj snega in svetloba popoldanskega sonca sta pozlatila območje slapu in ga tako naredila še bolj čarobnega.
Prav zanimivo, s kako malo truda do tako lepega slapu! Močno priporočam!

Lepot na celi poti veliko, zato tudi slik kar veliko

Ker so me zadnjič barve sončne zahoda očarale sem moral ponovit. Cesta je splužena do Stadorja, gaz je in niti niso potrebne gamaše.

Zadnji kilometer pred pl.Stador prevozno z verigam, naprej po gazi na Kobiljo glavo. Nekaj sem jih srečal, pihalo ni, preveč mrzlo pa tudi ni bilo.