Koča na Kozleku 997m

Kar pošten krog danes po nama novih krajih: začeli pri pokopališču v Ilirski Bistrici, po cesti za Sviščake do odcepa steze za Ahaca, prijetna hoja na Ahaca in strm spust na drugo stran. Sledilo je prvo iskanje smeri, je treba kar malo naokrog poiskat, da se znajdeš med številnimi vlakami. Ob stezi vse preorano od divjih prašičev. Vzpon na Goli vrh, zopet spust in zgubljanje med podrtim drevjem, kjer je steza izginila. Ob pravem času srečava domačina, ki naju usmeri in potem brez težav do Srednjega vrha, zopet malo spusta in zadnji vzpon na Kozlek. V dolino sva sestopili po stezi v Jablanice in se po cesti čez vasi Vrbica, Vrbovo in Jasen vrnili v Ilirsko Bistrico. Skupno sva bili na poti 7 ur (s fotkanjem, malicanjem in izgubljanjem), čiste hoje kakih 6 ur.

V nedeljo sva se z našim poškodovancem odpravila do Koče na Kozleku ter nato še skok do Mašuna, kjer je res lepo urejeno.

Ob takih dnevih, kot je bil včerajšnji dan, ko ves dan nekaj na drobno kaplja v večjem delu Slovenije, je prav prijetno, če ti uspe, da najdeš kotiček, kjer te sonce razveseli, kraška tla pa poskrbijo, da ostane pot suha ne glede na to, če je še pred nekaj urami deževalo. Tako je bilo včeraj na poti iz Vrbiškega dola preko Sopila, Srednjega vrha na Kozlek, kamor se nas je odpravila večja skupina planincev. In preživeli smo prijeten dan, saj vzpon ni omembe vreden, razgledi vse do hrvaškega morja pa so nas tudi naduševali...

Ogledna tura na Kozlek na praznični četrtek je za nami. Doslej smo v okolici Ilirske Bistrice poznali le Snežnik, zdaj nekaj več vemo o grebenu nad vasicami Vrbovo, Vrbica, Jablanica, Trpčane, to so vsa lahko izhodišča za kočo na Kozleku. Pa še eno izhodišče - Vrbniški dol, s ceste, ki vodi do Sviščakov. En parček je pričel v Vrbovem, mi pa v Vrbici. Pot se prijetno vzpenja do ostankov gradu, označeno naprej do vrha grebena, kjer bi nadaljevali levo proti Golemu vrhu, Ahacu. Mi smo šli desno proti Srednjemu vrhu in koči na Kozleku. Pot je prijetna, razgledna proti dolini reke Reke, lepo se vidi Učka. Na vrhu prijetna družba, ki nam še več razloži in razkaže. Levo smo v daljavi videli Krk, desno Cres, skrajno desno proti Slavniku in Brkinom. Ob idealnem vremenu bi videli Triglav, tokrat žal ne. Zanimivo, a Snežnika se od tu ne vidi.Sestop krožno v smeri Trpčan, a se držimo bolj desno,pod pobočjem in sestopimo v Jablanico. Videli smo lilije in drugo cvetje. Pa smo spet odkrili nove kraje, kmalu se vrnemo.

Danes z družino do koče. Start s parkinga cca 8km iz Ilirske Bistrice v smeri Sviščakov.
Pot je zelo lepo uhojena, na vseh razpotjih oznake + vmes precej markacij. Narava + temperature že čisto poletne. Na srečo je večino poti v pol senci borovega gozda, po grebenu pa kvazi dreves (ni grmovje, ni drevo v klasičnem smislu). Borovci noro lepo dišali. Čudovito!

Razgledi v dolino tip-top, oskrbnik koče zelo prijazen + cene skoraj trgovinske

Vrnitev po isti poti. V eno smer vzame hoja na easy slabo uro. Za kondicijsko fit pohodnike pa mislim, da bi šlo cca 40min ali še manj.