Kokrska in Jezerska Kočna

še opis; http://www2.arnes.si/~mcuder/vrh/grintovec.html, mogoče ti kaj pomaga.

Sem že dobil to jutros od Daama, pa vseeno hvala na trudu ... lp

Včeraj od Suhadolnika čez Grdi graben na Kokrsko in naprej na Jezersko Kočno. Snega praktično ni več, sta na Kokrsko ene dva manjša snežišča, ki pa se ju z malo plezanja da izognat. Je pa pot kr zahtevna in deloma nevarna, saj je polno drobirja...Nazaj pa čez trebušasti prehod in Dolce do Suhadolnika.

A ma kdo kakšno informacijo kakšna je pot s Češke koče na Kočno? Hvala!

19.7. je bil sneg samo še na melišču pred vstopom v zavarovani plezalni del, višje gor se ga da obhoditi, ga pa mogoče sedaj niti ni več..

Mogoče kdo bil na obeh Kočnah pred dnevi, iz smeri Suhadolnika ?

poglej post malo višje od jannika.

zagotovo ni padlo dodatnega snega v teh tednih;

BSAE V nedeljo 3.8. sva z nečakom šla od Suhadolnika čez Grdi graben do bivaka pod Kočno, tam sva prespala, v ponedeljek pa na obe Kočni. V nedeljo naju je dobilo par kapelj dežja, problem pa je bila megla, ki naju je spremljala do višine nekje 1900m. Bivaka najbrž ne bi našla, če se ne bi ravno takrat (10min pred njim)zjasnilo. Nazaj v ponedeljek čez Ovnov čer do koče na K.sedlu in nazaj do Suhadolnika. Pot je v celoti kopna.

Danes smo se v lepem in prijetno toplem vremenu z ženo in obema sinovoma odpravili po Kremžarjevi poti na vrh Jezerske Kočne. Pot upravičeno nosi sloves ene najlepših gorskih poti po Sloveniji.Brezhibne jeklenice in klini so tam kjer morajo biti, drugod je dovolj dokaj čvrstih naravnih oprimkov, ki poskrbijo za varno napredovanje in naredijo pot še zanimivejšo in manj dolgočasno. Glede težavnosti je pot lepo speljana po naravnih prehodih in izkušenemu gorniku ne bi smela predstavljati težav, saj je po mojem mnenju celo nekoliko lažja od Hanzove na Malo Mojstrovko ali Kopinškove na Ojstrico. Je pa plezalni del dokaj dolg in tudi vrnitev po isti poti ali prek Mlinarjevega sedla na isto izhodišče ni enostaven kar terja od pohodnika dolgotrajno zbranost in dovolj kondicije.
Sicer je na poti le še eno manjše snežišče, ki ne zahteva zimske opreme.Drugače je na poti proti Mlinarjevemu sedlu, kjer je še precej veliko in strmo snežišče, po katerem so se pohodniki plazili po vseh štirih navzgor, najbrž brez zimske opreme, vsaj tako je bilo videti.

Pohodni, smo se skupaj spuščali po melišču......dan je res bil idealen, tura pa ravno pravšnja

V nedeljo na Kočni.Ena najlepših tur v Sloveniji za moje pojme...

Pozdravljeni,

zanima me ali je kakšna posebnost (snežišče, ...) na poti od Kokrskega sedla do obeh Kočen. Hvala.

smer ovnova cer do kocn zagotovo ni snega

V ponedeljek se s kolegom odpravljava do Suhadolnika in potem gor do bivaka, pa drugi dan na Kokrsko, na kateri še nisem bil, kar je manjši greh za Kamnčana, da mu manjka vrh z višino preko 2500m

Snega verjetno v nobenem primeru ne bova srečala, a ne, vsaj ne, da bi naju oviral po poti?

Snega ni videti, zato pa računaj na strme trave in dva zelo naporna melišča, ter dokaj krušljivo plezanje. A vse to bo poplačano s prekrasnim razgledom in lepim vrhom. Srečno in veliko užitkov.

Hvala, verjamem, da bo super.

Se ponovno javljam, da vam malo poročam.

Včeraj popoldne sva s kolegom parkirala pri Suhadolniku (uradno parkirišče, da ne bo pomote), se povzpela čez Taško in zavila potem levo pri oznaki Dolce, sledil je le še vzpon do Bivaka v Kočni in spanje. Potem sva želela že okrog 4.30 odriniti proti vrhu Kokrške Kočne, a je izjemno gosta megla prekrižala načrte, tako da ni bilo nič s sončnim vzhodom na vrhu visokem 2520m. No s Kokrške sva s potem "sprehodila" še do Jezerske, nadaljevala potem navzdol proti Cojzovi koči in sicer preko smeri Ovnov čir. Ogledala sva si še zimsko kočo, če bomo kdaj rabili (koča je že zaprta), potem pa le še spust nazaj dol do Suhadolnika. Če kogarkoli kaj zanima, povezano s to potjo, naj vpraša!

Danes sem si zaželel Julijce,nekaj bolj na izi,ampak vremenska in pogled proti zahodu me je v Kranju obrnilo proti Predvoru.Od Suhadolnika čez Taško kar hitro,lep jesenski dan,višje na razpotju macesni že lepo rumenijo.V Grdem grabnu je bilo precej spolzko,kar previdno sva sestopala in se kasneje vzpenjala proti srednjim Dolcem,kjer se je začela megla.Na razpotju zavijeva proti Jezerski Kočni,kjer srečava dva gornika ki se spuščata in sta imela meglo na vrhu.Melišče pod Dolsko škrbino je precej zoprno,pa še nič se ni videlo.Srčno sem upal da se bo megla z višino razkadila,ampak nisva imela te sreče.Pred trebušastim prehodom srečava še enega gornika,ki se je ravno splazil skozi,precej mokro je,megla se gosti in postane jasno,da je vrag vzel šalo.Takoj obrneva,nase dava vse kar imava,tako se je shladilo in začne se zoprn spust po vlažnih skalah,ki je bil zelo adrenalinski.Nina je bila zelo vesela,ko sva stopila na melišče,tudi otopli se in nekje na 1800m prideva pod meglo in v dolini sveti sonce,noro!!Z veseljem se spuščava navzdol,kar svetlo postaja,pozitivno vzdušje naju preveva in čeprav se ne spomnim kdaj sem nazadnje obrnil pod vrhom,verjamem da je bila to edina pametna odločitev danes,če že cilj ni bil izbran modro..

Tudi jaz sem bila danes s kolegom na Kočni. Pot navzgor je bila obsijana s soncem, za dol pa, slaba vidljivost, veter in megla.