Kokrska in Jezerska Kočna

Ja Tjaša navadi se, to je praksa posameznikov, aroganca in nestrpnost do drugih in drugačnih, manj izkušenih, počasnejših ... enostavno, trkanje po prsih je njihova dobra latnost.
No, pa dajte fantje, se najdete, napisala sem svoje mnenje, sedaj pa gasa z vašimi komentari,...

V tej temi manjka en tip odgovora, zato bom nadomeščal:
"Pa kaj nabijate, mene tukaj zanimajo le trenutne razmere!".

Jaz mislim,da je po KSA že zdaj preveč železja zato je vsak dodaten meter jeklenice oslarija,katera mesta pa naj bodo varovana in katera ne pa prepustimo markacistom.Z vztrajnostjo in gorsko kilometrino pa postaja tudi železje vse bolj moteče in brezvezno(vsaj na nekaterih mestih).

Toliko hribov in gora imamo,da lahko vsak najde nekaj zase.
Markacisti pa, vsa zahvala jim za volontersko in požrtvovalno delo, so gotovo tisti,ki bodo vedeli, kje in kako varovati poti.
Nekaj "divjine" pa mora ostati.

Sobotni cilj je bila Kočna od Suhadolnika čez Taško, Hudi graben in Dolce. Vzpon po gozdu, prečenje strmih in ob mokrem za zdrs nevarnih pobočij, spust v grapo in spet strm vzpon na travnata pobočja Srednji Dolci, pa lep sprehod do začetka melišča pod ostenjem Kočne. Potem pa za marsikoga "najlepši" in kot jara kača dolg vzpon po melišču do vstopa v steno. Pot v steni ni v celoti zavarovana, vendar nudi dovolj oprimkov, da se lahko udobno povzpneš na vrh. V škrbinah je še nekaj ostankov snega, vendar prehodi niso problematični. Največji problem predstavlja krušljiv teren in nanosi grušča, ki kar radi zdrsnejo v dolino. Na vrhu se je odprl krasen pogled na morje megle in oblakov nad dolino. Dan je bil topel, celo pretopel za november, tako da sva se z Andrejem bolj konkretno oblekla šele na vrhu, ko je nekoliko zapihalo. Sestopila sva po smeri vzpona, le da od bivaka, ki kraljuje na vzpetini pod goro ni šlo brez Andrejevega brezpotja naravnost navzdol po strmih travah, prečenja dveh grap in po mehki podlagi iglavcev in listavcev do ceste k Suhadolniku.

Čestitam za vzpon in za slike!

Sabina, hvala...res je lepa tura, čeprav sem "bentila" čez celo melišče ...fotke so pa take po zaslugi lepot narave, ki sem jih bolj ali manj uspešno ujela v objektiv.

Lepa turca in še lepše fotografije, čestitke

Hribovc88 - hvala .Vse ture so lepe, vsaka po svoje...prav tako ima vsaka gora svoj čar in nas ob vsakem obisku znova in znova preseneti...samo začutiti in doživeti jo je treba znati. V vseh pogojih. Veliko lepih gorskih doživetij ti želim

Ksena, ali si me videla ko sem ti mahal v pozdrav s sosednjega Grintovca? LP Andrej

Andrej, živijo! Videla sem kar nekaj ljudi, ja, tam na sosednjem Grintovcu. In sicer najprej dva, potem štiri, potem še dva. Verjetno vas je bilo še več...glede na število parkiranih avtomobilov pri Suhadolniku. O pristopih s Kam. Bistrice niti ne razmišljam. Če sem te videla mahajočega v pozdrav? Pozdravi z gora od vseh nas itak neprestano krožijo in se nas dotikajo, ane ...ne glede na to ali mahanje v pozdrav vidimo ali ne. Tako da lahko rečem, da je priletel, ta pozdrav, tudi k meni, na Kočno. Škoda da se nismo srečali..mislim da sva si enkrat že bila čiso blizu...morda na Blegošu? Pozdrav tudi tebi.

Hvala ksena, točno tako je kot si napisala Morda se kdaj srečava, če te bo pot zanesla na zahodni del Pohorja ali pa morebiti tudi v vzhodne Karavanke

..mogoče pa res..Tudi Štajersko sem spravila med priljubljene

A KOROŠKE pa ne

, tudi, tudi...vso Slovenijo

Aja sm se že ustrašu, da si ti tud pozabla na Koroško tk ko uni klukci v parlamentu dov v Ljubljani

Drugače pa pravilno, da si vse skupaj shranila

Lep večer in lahko noč

Gospod, ki sem ga srečal na poti, bi bil zelo hvaležen za vsako info o izgubljenem kužku. Po sledeh sodeč jo je zbrisal nekam proti Suhadolniku. Črn labradorec (ne)sliši na ime Tor, če ga opazite, prosim obvestite Jožeta na 041659668, hvala.
Fotke situacije s Kočne in okolice so v galeriji https://picasaweb.google.com/100jan47/Kocna?feat=directlink

Povej kaj več o razmerah in o tistem spustu z grintovčeve strehe v Dolce...Koliko je dejansko zahteven sestop, podobno kot škrbina v Grdi Graben recimo?

super tura, samo da tisto ni bivak pod skuto ampak bivak pod kočnama..., kaj pa iz V strani misliš da se še da, ali smo že zamudili tiste nore grape? npr. na 3-ji sliki grapa, ki pripelje na škrbino med kočnama, ampak baje da je tam izredno rizkanten prehod... povej kaj več o tem, da ne bomo samo po hribčkih hodil

tudi dva jezerjana včeraj opravila turo, po strehi na Grintovec, po grapci v škrbino in v nasprotno grapco direkt na vrh naše Kočne,razmere idealne, to je ravno prav trdo in ravno prav mehko da lahko skoraj vso pozornost posvetiš okolici, razen prelepih stvaritev narave sva občudovala tudi igro gamsov na snegu, zaključek po poti čez hudi graben kjer je pot skoraj v celoti suha in lepo markirana