V sončnemu petkovem dopoldnevu se peljeva proti Mozirju. Ideje, kam bi šla? Nimava...
Med vožno malo prečekirava in se dogovarjava. Zimske opreme nimava sabo, ker naj bi se potepala le do kosila.
V Ljubnem, zagledam v snežno belino odet vrh Komna. V sekundi pade odločitev in že zavijava desno.
Ljubenske Rastke naju pričakajo malo zasnežene in dopoldansko sonce še ni posvetilo v ta del.
Parkirava pri deponiji peska za posipanje ceste in se zagrizeva v strmino proti zadnji kmetiji.
Par besed z domačimi ko prečiva dvorišče in zmotiva jih pri jutranjih opravilih. V gozdu se ustaviva pri leseni hiški, malo predahneva in v dveh urah sva pri "zavetišču/kapelici".
Začneva razmišljati, da bi ta dan še bolj temeljito iskoristila.
Odločitev pade: Smrekovec in spust do Brložnika ( Bele vode ).
Snega je po grebenu cck. 32 do 50cm in v kakšnem zametu več. Ponekodi se vidijo opazne sledi predhodnikov, ki so pa sedaj zamedene.
Lepo nama gre, le vodo pogrešava . Premalo sva jo imela sabo ( nisva računala na podaljšek ). Ko si na soncu je prijetno toplo, kljub vetru na izpostavljenih legah.
Vru Krnesa se izogneva in na nekaterih predelih kar pošteno gaziva.
Pred Smrekovcem najdeva dva zamrznjena izvira.
Ko srečava obiskovalca lepo obnovljene (prej propadle) koče, naju povabi k izviru hladne vode in potem na žganjico v kočo.
Malo poklepatamo in spustiva se do doma na Smrekovcu - niti ne pričakujeva, da je odprt. Dom je bil zaprt. Naju ne prizadene, ker sva že par minut prej "dofilala" baterije.
Pokličeva domov za prevoz (Bele vode - Ljubno) do avta v Rastke in v cck. 30minutah sva spodaj na parkirišču.
Izkoristimo povezalo (Ljubija/Mozirje) - cesta je še kar lepo prevozna in z zadnjimi sončnimi žarki se vrnemo na dopoldansko izhodišče poti.
( rjava volnena kapa mi je nekje med potjo padla iz mrežice rugzoka ) - če slučajno kdo najde
LP