Ha, Boštjan, zvitorepke res nisem srečal nobene, sem pa v zgornjem delu Gracije naletel na kakšen dan stare stopinje mlajšega brundota, ki so vodile v smeri Lanževice.
Malce po pol osmi štartam z ledenega parkirišča pod žičnico, kjer počivata le dva avtomobila.
Najbrž sem enega spregledal, saj kmalu prehitim dve dekleti, nato dva fanta in tik pod kočo še en par. Steza vse do koče lepo uhojena, derez, gamaš in ostale navlake do tu ne potrebuješ. Tudi z drevja ni nič padalo, saj je bilo jutro mrzlo. Novi oskrbnik me postreže s čajem, ne razumem pa, zakaj je zaprl dostop z dvorišča na teraso. Vreme fantastično, v mislih sem imel sprehod vsaj še do Bogatinskih vrat, pa brez krpelj ali smuči zame ni bilo izvedljivo, zato pred zadnjo strmino obrnem. Ker je Komna raj za smučarje, je bilo videti kar nekaj smučin. Presenetila me je odprtost koče pod Bogatinom, kjer se tudi oglasim na čaju. Zaradi mojih kolen, sem pri sestopu obredel vse serpentine, čeprav je bilo narejenih že veliko drsalnih bližnjic. Spodaj vse zaprto, do Ukanca sem užival v vožnji po novem, suhem asfaltu