Danes se kljub ne najboljši vremenski napovedi odpravim loviti sončne žarke v hribe. Odpeljem se proti Kamniški Bistrici, kolebam med Kamniškim sedlom in Konjem. Ker me Konj že dalj časa vleče, se odpravim tja, izhodišče spodnja postaja žičnice na Veliko planino. Pot do planine Dol je lepa, na vsake toliko časa čez oblake posije kakšen sončni žarek, kar mi daje upanje, da bo na vrhu sonce. Planina Dol je bila čisto v oblaku, srečam dva planinca ki očitno prihajata z Velike planine. Kakšnih 100 višinskih metrov od planine Dol proti planini Rzenik si nataknem male dereze, ker je pot včasih zelo ledena. Snega ni veliko, po poti pa na trenutke živ led. Tudi planina Rzenik me pričaka v oblaku, vendar že po nekaj 10 višinskih metrih pridem na sonce. Pohitim še malo do vrha, vsi najvišji vrhovi so zunaj, Kamniško sedlo pa v megli. Konj je bil danes dobra izbira
Malo počijem, poslikam, uživam v razgledih (ne rečejo zaman, da je s Konja eden najlepših razgledov na KSA!!), po slabe pol ure me veter tako prepiha da se odpravim navzdol.
Pol navzdol brez posebnosti, treba je paziti na ledu ter od planine Dol proti izhodišču, ker je mestoma toliko listja, da dejansko gaziš po njem
Dokaj zoprno, ker pojma nimaš kaj se skriva po njem, ali je korenina, skala, luknja... Ko pa pridem v dolino, pa glej ironija - sonce povsod!
Aja, v vpisni skrinjici na vrhu ni delujočega kulija, tako da se ni dalo vpisati. Če bo šel kdo gor, naj nese s sabo še kakšen kuli