Košutica

Vetrovna Košutica. Zimska oprema je obvezna.

Po jutranjem cincanju levo-desno, levo-desno (Dolga njiva-Ljubelj)... sva spontano zavila proti Ljubelju. Ob 7ih sta bila na parkirišču le dva osebna avta. Na tistem večjem jih je bilo malo več. Kmalu naju s Cliom prehiti oskrbnik ali nekdo, ki bo odprl kočo na "starem Lojblu".
Pri spomeniku se spustiva na avstrijsko stran in po nekaj minut ubereva markirano pot protri Košutici. Pot je že precej shojena, a se pri prečenju Grunta napihan sneg občasno predre tudi čez kolena. Čeprav sva imela s seboj vso zimsko opremo, je nisva uporabila. Nekoliko siten je spust po kratki grapi kmalu pod vrhom, a ker je bilo to edino mesto, kjer bi si lahko nadela dereze, sva jo ubrala čez krajši skalnat in kopen greben po levi.
V primerjavi z Zelenico, starim Ljubeljem (košutico)... ni bilo prevelikega povpraševanja v teh koncih. Srečala sva le dva pohodnika..
V koči na starem prehodu pa gneča, gneča, gneča.. "Osvežila" (hidrirala) sva šele na parkirišču pri avtu.

Včeraj (sreda, 29.januarja) po lovski poti od zadnjega ovinka pred tunelom najprej na planino pod grebenom Grunt, nato po poti proti planini Korošica in malo pred Korošico na greben in po njem (pot z oznako 651) na vrh. Iz vrha nazaj po grebenu in čez Grunt ter naprej po poti na prelaz Ljubelj ter po stari cesti do tunela in nato nekaj sto metrov po glavni cesti do avta.

Na parkirišču imajo shranjen les, zato sem parkiral kolikor je bilo mogoče ob strani. Lovska pot je zelo lepo sledljiva, razen v območju kolovozov pod razglednikom, kjer je vse razrito in sem se moral kar potruditi, da sem ji sledil. Pod Gruntom je novega snega za okrog 10 do 15 centimetrov, višje gori prav toliko. Pod novim snegom je bilo slutiti staro gaz. Na rušnatem delu poti na pobočju Košutice je občasno zdrsavalo, zato sem si kakih 150m pod vrhom pripel dereze. Pa tudi ni bilo ravno najbolje, pod 10 centimetri novega so bile skale, včasih led. Zoprno, cepin je pomagal le na nekaterih mestih! Na vrhu je vpisna skrinjica (križa ni), so pa kavke. Razgledal sem se malo na okrog in ugotovil, da vpisna skrinjica najbrž sploh ni na vrhu, ampak na nekakšnem predvrhu, saj se je kakšnih 20 metrov naprej košatila še ena, za kakšen meter višja točka. Spustil sem se v izpostavljeno škrbino med njima in... odnehal! Do vrha je bilo le kakih 5 višinskih metrov, od tega dobra polovica skoraj navpične zasnežene in poledenele stopnje z ohlapno jeklenico, ki je nagibala v desno in si z njo nisem mogel pomagati. Pač ni šlo, pa čeprav sem za boljši občutek poskusil celo brez rokavic.

Malo poparjen sem se prvih 150 metrov zelo previdno vrnil nazaj po poti. Kamenje in sem ter tja led pod novozapadlim snegom sta mi bila pri sestopu kljub derezam (ali pa ravno zaradi njih) še bolj zoprna kot pri vzponu. Na izravnavi pred Gruntom sem dereze snel, snega je bilo komaj kaj, a je bilo marsikje zoprno spolzko. Od Grunta naprej so na nekaterih mestih na poti k sreči varovala, na enem mestu celo lestev v stilu dolomitskih ferat .

Na prelaz Ljubelj sem prišel tik pred mrakom, ravno prav da sem ujel še zadnji pogled na Košutico in Veliki vrh. Potem pa je najprej dolino, nato pa še vrhove zagrnila tema. Po glavni cesti iz tunela so vozili avtomobili, tistih nekaj sto metrov do parkirišča sem hodil s svetilko nastavljeno na največjo moč in širino.

Za razliko od pogojev zadnjega meseca se mi zdi, da so zlasti v zgornjem delu (nad 1700 metri) razmere zelo zahtevne in nevarne!

Danes sem šel od cestarske bajte proti pl. Korošici, cesta je precej ledena. Največ snega je med planino in Hajnževim sedlom. Naprej proti Košutici je delno kopno, snega je večinoma zelo malo, razen zadnji skok v škrbino. Očitno ga je v parih dneh veliko pobralo. Lep sončen dan z mrzlim vetrom na vrhu.

V soboto 30.5. po poti Ljubelj - Košutica (mimo koče na Ljubelju). Lepa dopoldanska tura. Pa brez kakšnih +/- posebnosti na/ob poti

Vzpon na Košuticu, ishodišče Ljubelj, mimo koče na Ljubelju do vrha, spust prek Korošice do taborišča malo nižje od Ljubelja.
Zelo lep dan z enkratnimi razgledi.

Danes po poti Gerharda Orascha na vrh. Malce drugače...
Lp

Danes 11.5. na Košutico po lovski. Sneg na gornjih travnikih, nekaj zoprnih prečenj plazovine že proti koči in v zgornjem delu poti do gornjega križišča. Sneg na grebenu z nekaj votlimi mesti do zgornje tretjine. Naš in njihov za mene premehki "jezik" obidem po levem ruševju. Zarad vetra nisem delal krožne a proti Hajnežu je videti kopno. Za krožno do koče na Ljubelju ni videti težav, se pa v zadnjem spustu k sosedom v mestoma še precej zasneženem gozdu hitro izgubiš. S seboj vse potrebne dokumente in zimsko opremo ! Bolj sem gledal sliko zadnje "naše" snežine pod vrhom bolj sem prepričan da se je v slabe pol urce spustila za nekaj decimetrov...

Danes čez Ljubelj ,Rjavo peč in Grunt na vrh. Pot je večinoma kopna, kar je snega se ga da obiti. Proti Hajnževem sedlu je pot v celoti kopna. Nadaljeval sem še do V. vrha, sestopil pa do cestarske bajte.

Vročinski val se pozna tudi v gorah in zato sva opravila pot na Ljubeljsko Babo v zgodnjih jutranjih urah in se še pred hudo vročino vrnila na izhodišče. Krožna pot preko planine Korošice je lepo prehodna in tudi greben od Hanževega sedla do vrha brez problema. Seveda brez pazljivosti ne gre.
Več na: https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/ljubeljska-baba

Vranček, pl.Korošica, Hanjževo sedlo, Košutica.
Dol po lovski.
Prišla sva do vstopa v varovani del na Veliki vrh, pa je bilo preveč megleno.
Lepše je kazalo proti Košutici, pa sva šla tja. Steze so bile mokre, tako da je bilo potrebno kar previdno, pa tudi kar močno je pihalo.
Sem in tja se je pa tudi sonce pokazalo.

V soboto skok iz meglene Ljubljane na Košutico. Bilo nas je šest, po lovski poti na planino Grunt in vzpon na vrh Košutice. Dan je bil izjemno lep, modrina na nebu, megla v dolini, razgledi izjemni. V daljavi vse do Triglava, videli smo kočo na Stolu, pa do Snežnika...Na vrhu postanek, malica, srečanje znancev. Spust do koče na Ljubelju, vzdušje prijetno, dobra hrana, prijazna postrežba. Pot proti koči je v zadnjem delu senčna, blatna, spolzko, sicer pa povsem kopno. Čudovit dan smo preživeli, skupaj 14 km in 1.100 višincev.

V soboto, 15. januarja po lovski poti na Košutico in nazaj čez planino Korošica.
Gozdna cesta, ki se odcepi na zadnjem ovinku pred tunelom je bila nesplužena. Zato sem poskusil 600 metrov naprej ob tunelu. Nabito polno avtomobilov, brezupno. Obrnil sem in na zasilno očiščenem obcestnem parkirišču ob taborišču nekako našel mesto za parkiranje.

Pot je bila seveda zasnežena od začetka, a zaradi sledi nekaj predhodnikov lepo sledljiva in neproblematična. Pri odcepu za mejno sedeljce med Košutico in Gruntom, je gaz zavila proti Korošici. Na moje skrbno skrito zadovoljstvo je na tem mestu pobudo prevzel slučajni sopotnik s psičko, ki me je dohitel nižje doli. Utiral nama je gaz vse do državne meje. Pa še kakšo pametno sva rekla v tem času. Hvala!!

Od tam naprej sem šel sam po občasnih sledeh dveh predhodnikov z derezami. Ker sem videl, da sta jih snela šele ob povratku, sem jih nadel tudi sam. Morda bi šlo brez, a bi bilo manj varno. Na pobočjih zahodnega grebena se je izmenjavalo vse: od južnega, nestabilnega snega, preko kložastih udiranj do vzpetin, kjer so zobci derez hrustlavo prijemali v trdo podlago. Pravzaprav običajne zimske razmere. Edini zoprn odsek je bil v območju kakih 100 metrov pod vrhom, kjer pot pride iz severne strani na greben. Tam so se, najbrž zaradi odjuge, oblikovale za ta letni čas nekoliko neobičajne luknje med skalo in snegom. Greben ni zahteven, a padec v luknjo lahko povzroči izgubo ravnotežja, severna stran pa je precej strma...

Razgledi na vrhu so bili vremenu primerni. Enkratni! Še posebej je izstopala veriga Košute, ki jo z naše (južne) strani poznamo predvsem v navidez pohlevni, travnati obliki, pogled s severa pa pokaže čisto nekaj drugega.

Vrnil sem se čez planino Korošica. Nič posebnega, zgaženo. Le eno drevo, katerega sredico je s številnimi luknjami obdelala lačna žolna (ali pa katera druga zver) mi je padlo v oči. Pa seveda, že ponoči, sij skoraj polne lune in pogled na Zelenico, kjer so se po najbrž že precej zvoženi strmini nekdanjega smučišča spuščale lučke poznih obiskovalcev.

Z avtom se da pod Ljubeljem zapeljat desno do parkirišča, po lovski poti, kjer si kmalu nataknil dereze. Šel sem iz pašnika direkt gor proti grebenu in naprej proti Košutica. Na tem ravnem grebenu se je kar precej udiral, naprej v strmino občasno napihan sneg. Pod vrhom so luknje , ene parkrat se mi je tud udrlo. Mraz kakor za koga, veter ni bil premočan. Sestopil po smeri prihoda.

Slike iz današnjega vzpona. Razmere super, sneg trd, obvezna zimska oprema od grebena naprej.
Vzpon čez Korošici, spust čez kočo pri Ljubelju.

Krasno!

Ravno zadnjič sem jo pogledoval s starega Ljubelja in sem si rekel, da je verjetno na vršnem delu poti sneg trd kot beton. Kakšna je pa pot proti Ljubelju? Je tam, kjer so podori prehodno brez večjih težav?

LP,
Ben

Če koga zanima, še pogled iz druge strani, iz Velikega Vrha. Sobota 19.03

Zivjo, je bil kdo na kosutici pred kratkim? Pot je najbrz ze kopna?

Lp Matic

Zahodna pot je kopna

Danes na Košutico. Gor po lovski do planine Korošica in na vrh. Povratek pa proti koči na Ljubelju in nato na Ljubelj. Pot brez posebnosti.