Krasji vrh

@Hribovc88: Spominjaš me na moje prve zahtevne ture, ampak če ne premagaš ovire ne moreš nadaljevati, zato je potreben čas, volja in malo korajže.

Meni je Krasji vrha prav krasan. Vsak dan je prvi pogled namenjen prav njemu. Ko prečiš Polovnik in stopiš na Krasji vrh, veš, da si opravil lepo pot, ali pa se nanj podaš iz Drežniških Raven, morda celo iz Čezsoče. Že kar nekaj let hodim v gore pa še nisem našel dolgočasne poti, vedno se najde kaj zanimivega, le videti je treba.

v hribe hodim ko sm najbolj pod stresom in napet ,se na tak način sprostim,samo pot na krasji vrh mi ni všeč,vrh je pa izjemen in lepi razgledi na vse strani

V dolini turobno...pa smo šli za soncem. In ga našli nad 1600nm, na Krasjem vrhu. Spet krožna pot, kot sem jo že opisala, zato le fotke danšnjega lepega in toplega dneva...vsaj višje gori .

Danes na Krasjem vrhu - skoraj. Pričnem v Drežniških ravnah, saj je naprej cesta proti običajnemu izkodišču pri koritu že takoj na odcepu zasnežena.
V začetnem delu poti, ki se vzpenja skozi gozd, snega malo in na shojeni poti lepo kompakten, pri prečenju jase pa se količina snega naenkrat poveča. Naprej ga je z vsakim korakom več in postaja vse bolj mehek. Zato si nadenem krplje. Ko pridem do razpotja Koluji/Snežna jama - razpotja ne vidim. Shojena pot se usmeri navzgor proti bližnjemu hribu, proti kolujem vodi smučina. Najdem pot proti snežni jami in veselo zakorakam v nedotaknjeno belino. Snega je zelo veliko, a mi nekako uspe najti pravo pot. Više proti ruševinam postaja vse bolj strmo. O sicer široki muletjeri niti sledu. Pri ruševinah se moj pohod konča, saj zaradi velike količine snega ne najdem prehoda naprej. Četudi bi lahko nadaljevala, pot mimo snežne jame odsvetujem - preveč snega (jutri ga bo še več), na strmini nevarno za zdrs. Kljub nič kaj prida razgledom in neosvojenemu vrhu zelo lep dan.

Čeprav Krasji vrh že od daleč vabi, se danes odpravim le do planine Zaprikraj. Parkiram na parkirišču v Drežnici, saj je v križišču v Drežniških ravnah prostor le za 1-2 vozili, drugje kot na dvoriščih domačinov pa tako ni prostora za parkiranje. Snega že na izhodišču več kot pred 1 tednom, vmes je vsaj 2 x obilno snežilo, zato mi ne pade na kraj pameti, da bi se podala kam više kot do planine Zaprikraj.
Sneg je zelo mehek, veliko je tudi napihanega snega. Od Drežniških raven do običajnega izhodišča pri koritu z vodo kar precej shojeno, vendar se kasneje gaz usmeri mimo pašnika k bližnji hišici. Predvidevam, da hodijo tja domačini, ali pa je mogoče kakšna nova pot? Naprej po običajni poti na Krasji vrh le ene stopinje, ki so zgledale dokaj sveže. Po cesti pa popolnoma nedotaknjeno.

Podam se po stopinjah predhodnika oz. predhodnice. Sprva brez krpelj, ko pa se začne vedno bolj udirati, si jih brž nadenem. Po poti skozi gozd grem le do prvega odcepa za planino Zaprikraj. Od tu naprej nadaljujem po nedotaknjeni cesti vse do planine in še malo naprej čez manjšo vzpetino do razgledov na Kanin.
Vleče me še naprej, a ko se mi tudi s krpljami dvakrat udere do riti, se obrnem in obhodim planino še po drugi strani. Danes na planini pravi raj za krpljanje, saj se kljub mehkemu snegu ni preveč udiralo (razen na koncu).

V dolino nadaljujem po isti poti, kot sem prispela, tako da ostane še veliko nedotaknjene beline.
Stopinj predhodnika v obratni smeri ne vidim, po cesti pa tudi ni shojeno. Mogoče obstaja še kakšna pot. Upam, da je prispel srečno.

Tik pred sončnim zahodom gore zažarijo v zadnjih sončnih žarkih, meglice okoli Krna pa se razkadijo. Še en krasen dan.

Pozdravljeni !

Slika 37 ,zaščitni znak . Pogled na " spečega velikana " .

LP in srečno v Gorah !

Končno se mi je po dolgem času spet poklopilo; prosta nedelja in čudovit sončen dan.
Z avtom se pride skoraj do korita, le prostora za parkiranje ni veliko.
Sneg je bil zjutraj še trd in hoja zato prijetna. Sonček mi je prišel naproti še globoko v gozdu in mehčal snežno odejo. Prav so mi prišle stopinje predhodnika, ki je zelo pametno uporabil krplje. Na grebenu proti vrhu pa je sneg razpihan in resje bo kmalu zacvetelo.
Spust je bil hiter, čeprav je šlo včasih precej globoko.

Danes na Krasjem vrhu kljub nič kaj obetajočemu vremenu prelep dan. Pomirjujoča pot skozi ozeleneli in cvetoči gozd, pod razcepom Koluji/Snežna jama pa še vedno dolg jezik snega. Nadaljevala sem mimo Snežne jame, kjer je sneg še vztrajal v spodnjem delu poti, na strmem delu nad Snežno jamo pa do ruševin kopno in vse v cvetočem resju. Naprej še nekaj snega, na strmini pod vrhom pa zopet kopno. Sneg je bil moker, vendar dobro preobražen in se ni prediral, razen čisto na koncu, ko se mi je do vdrlo v praznino pod snegom.
Na vrhu je za sekundo posijalo sonce, sicer pa so se iz doline valile meglice. Vrhovi najvišjih so bili vztrajno v oblakih, Krn se ni prikazal niti za trenutek.
V dolino sem se spustila mimo kolujev. Do kolujev sem prečila dve manjši zaplati snega, še dve pa na poti do gozda.

Na celotni poti sem srečala le štiri beloglave jastrebe, ki so jadrali nad mano. Pravi blagor.

Malo drugačen opis: Po kosilu pogledam spletne kamere in vidim, da se hribi nad Kobaridom ˝kopajo˝v soncu, zato kaj dost ne odlašam in se odpeljem tja, ko sem v Tolminu se odločam na kateri vrh bom šel izberem Krasji vrh saj je bil zgoraj brez ˝pokrovke˝. Ker sem na izhodišče prišel šele okoli 15:50 sem malo hitreje šel navzgor po označeni poti, proti vrhu, pripravljen sem se bil tudi kje obrnit, če bi res potreboval več, toda na vrh sem prišel okol 17:15, tako da sem se malo odpočil, poslikal, nekaj pojedel, potem pa je tudi že močneje začelo pihat, saj se je v daljavi že videlo, da se bo vreme poslabšalo. Tako se po grebenu vrnem nazaj do markirane poti, nekaj časa še hodim po označeni, nato pa krenem v gozdu naravnost dol, tako sem ob 18:30 pri avtu in ravno tisti čas je začelo deževat, ves čas, ko sem se peljal domov je rahlo deževal. Pot je drugače kopna, lepo urejena, označena, kakšne kače pa nisem videl. Kmalu se vrnem spet tja in grem še na sosednje vrhove.

V nedeljo 5.5. smo se po tej poti odpravili na Krasji vrh. Parkirali smo na planini Zapleč, vendar je makedamska cesta zelo slaba, zato bi priporočala vsem, ki nimate terenca, da parkirate spodaj v Drežniških Ravnah.

Planina Zaprikraj je čudovita, tudi celotna pot je zanimiva. Vmes je nekaj snega in po eni grapi celo prečimo sneg, vendar je že lepo narejena gaz, tako da ni problema s prehodom.

Na vrhu smo uživali v prečudovitih razgledih, tako da vsem priporočam to turo

Slike iz pohoda si lahko ogledate na spletni strani Planinskega društva Matica Murska Sobota: http://www.mojalbum.com/pdmaticams/20130505-krasji-vrh/krasji-vrh/20747257

Mal smo se zgrešil, pot je res zanimiva, nisem pa nobenga srečal razen na izhodišču pred odhodom in prihodom, tam je res mir. Dodal sem še kar nekaj slik z opisom. Priporočam to turo.

Zjutraj pade odločitev za Krasji vrh,če ne bo vreme zdržalo pa obrnem. Od Mosta na Soči proti Tolminu kar konkretna ploha,ko pa zavijem proti Kobaridu se pa začne vedriti.Navzgor mimo snežne jame,nazaj pa mimo kolujev.Skoraj celo pot sončno,le pot je zelo mokra in spolzka ,zadnjih 10 minut pod vrhom pa tudi močno piha.Pri vzponu srečam samo enega polža ,ki se že vrača .

Danes na Krasjem vrhu zares krasno.

SuzanaM - tvoje slike vedno z veseljem pogledam. Znaš pričarati pravo vzdušje na poti do gore in na sami gori! Všeč mi je, da napraviš tudi kakšno sliko v dolini, v teh krajih, ki so nam kar precej oddaljeni.
Lp

O, res lepe fotografije, SuzanaM

Hvala obema. Fotoaparat je moj zvesti spremljevalec na sicer samotnih pohodih.

SuzanaM res lepe fotografije ,sigurno si lahko uživala v tako lepem vremenu,pa verjetno tudi ni bilo kakšne pretirane gužve

Čudovite slike!

Lubadar, po dolgem času je vreme le zdržalo. Sonce je sijalo na vso moč, tako da je bila svetloba za fotografiranje premočna. V živo je bilo še 100 x lepše.

Jasnemu nebu in žgočemu soncu je bila primerna tudi vročina, ki pa jo je blažil prijeten veterc.

Na izhodišču sem sicer srečala en mladi par, ki pa ni šel na vrh (predvidevam, da je zavil proti planini Zaprikraj). V knjigi na vrhu tudi ni bilo nobenega vpisa, tako da sem si Krasji vrh včeraj delila le z ovcami. Sem pa vesela, da nisem srečala kakšnega kosmatinca. Že od lani jeseni je na travniku okostje ene ovce, včeraj pa še sled šape, mi je dalo kar malo misliti. Si bo res treba nabaviti en zvonček, kot mi je lani svetoval lovec iz Bohinja.