Ugibam, kje mi bo to soboto posijalo sonce iz megle. To se je zgodilo malo po Vrhniki. Iz Črnega Kala zavijem proti Gračišču in Movražu in proti Dvorom. Tam ugotovim da sem zgrešil odcep pa obrnem in najdem. Asfalt je malo razmahan pa malo trpi podvozje. Pri planinskih smerokazih parkiram.
Mahnem jo proti Sv. Kviriku po direktni poti. Na začetku ne srečam nikogar, ko pa pridem do Roba t.j. od razcepa poti(levo Orlovo Gnezdo) pa jih začnem srečevati, tik pred Kvirikom pa tudi otroka našemljenega v viteza in vprašam mamo, če se slučajno že pust bliža.
Na Sv. Kviriku pomalicam kar na britofu. Iz Kvirika jo mahnem del poti nazaj. Vitez in njegova mama se že vračata. Na vprašanje zakaj je snel čelado, mama odogovori da je vroče. Odgovorim, da mora vojak vedno imeti čelado na glavi!
Potem grem na zgoraj omenjenem križišču naravnost in po slabše sledljivi poti pridem do Orlovega gnezda.
Feratice do spodmolov sploh ne bi našel če ne bi gor po njej priplezal parček. Ko se spuščam se malo urežem na zarjaveli zajli in si malo razkužim ranico - no, hvala bogu sem cepljen proti tetanusu. Po prečenju pobočja sem že pri spodmolih. Tam zopet srečam druščino s psičkom, ki sem jo že pri Kviriku in me sprašujejo kako bi se izognili zoprni poti po Robu nazaj do Kvirika. Kolikor sem vedel sem jim povedal(od naravnega mostu mimo mojega parkiranega avta in po novejši poti nazaj).
Pod naravnim mostom grem krožno nazaj do Orlovega gnezda, potem pa mimo tega mosta nazaj do avta. No in tam se s to druščino srečamo še tretjič. Prosili so me, če jih zapljem do Sočerge oz. avta. Saj gospoda bi sicer še zmogla...
Seveda zakaj pa ne in seveda še psiček zraven. Gospej naročim naj ga trdno drži v naročju ker če mi skoči za vrat smo vsi v ri*i
Spotoma steče debata o čem drugem kot o politiki tako, da nas eden od obeh gospodov opomni, da smo na izletu...
Gremo na Gračišče in levo na Sočergo kjer jih odložim. Sicer pa kdo bi si mislil, da bo treba voziti še psa!
Jaz pa jo za zaključek mahnem še malo v Trst. Za informacijo: iz Črnega Kala je najbližje na Osp po bližnjici, ki je ljudem manja znana ker je bil tam maloobmenji prehod. Na italijanski strani po vožnji čez dve(verjetno slovenski) vasici padeš praktično na tržaško vpadnico, ki pripelje iz bolj znanih Škofij.