Vedno sva vesela, če najdeva še kakšen pristop na Bohinjske gore, po katerem še nisva šla.
Tako sva se včeraj podala na Vogle.
Še v trdi temi sva na planini Blato avto pustila nižje ob cesti, saj je bilo že vse zabito. Do planine Laz sva prišla ravno, ko se je zdanilo. Nadaljevala sva v zahodni zatrep planine, kjer se pot prične vzpenjati proti sedlu med Slatno in Prvim Voglom (V Razoru). Pod meliščem, ki vodi na sedlo sva zavila desno v strmo dolinico, ki naju je lepo pripeljala proti Voglom (nekje med Srednjim in Zadnjim Voglom).
Vedno sva zaobšla sosedni vrh Zadnjega Vogla, ki nima imena. Tokrat pa sva šla še na tega.
Na Zadnjem Voglu seveda daljša pavza. Sva se pa spraševala, kje so vsi planinci glede na jutranjo gnečo na planini Blato.
No, edina planica sva srečala na Srednjem Voglu.
Sestop na sedlo med Prvim Voglom in Slatno, potem pa še na Slatno in Kredo. S Krede po pastirski potki na Dedno polje.
Povratek na planino Blato je bil prava poplava pločevine. Avti so bili parkirani še kak kilometer nižje od odcepa za Vogar. Noro.
Kar nisva mogla verjeti, da sva vso turo do prihoda na Dedno polje srečala le dva človeka.
Slike:
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2017-08-27 http://www.petersfoto.si