V torek se nas je manjša družba začela dogovarjat za smučanje s Kredarice. Ker je bil napovedan odhod iz Krme ob 4h zjutraj, nama pa tako zgodnje vstajanje že skorajda meji na »samomorilsko« dejanje
, sva se odločila, da se povzpneva gor že včeraj popoldne. Na koncu so se tako odločili še ostali, le »pobudnik akcije« in naš »kolovodja« je »priletel« gor danes zjutraj. Spust je bil predviden za malo po 9. uri in v resnici se je ta ura izkazala za optimalno glede razmer za smučanje, čeprav so nam eni gor razlagali, da je za spust še čisto prezgodaj. Že jutranje sonce je bilo tako močno, da je odpustilo tisti centimeter ali dva, tako je bila smuka za čisto »enajstko«
. Dober poznavalec terenov tam okoli nas je na naše veliko zadovoljstvo vodil do Zg. Krme povsod drugje samo po poti vzpona ne, tam kjer sicer smuča večina. Naj me nihče ne vpraša, kje smo smučali, ker ne znam opisat, samo vem, da so bila pobočja čudovita in povsem nedotaknjena, kot bi čakala samo na nas. Na koncu smo pristali tam, kjer pride gor letna pot čez Kurico, smučanje čez Kurico po že precej mehkem snegu kljub zgodnji uri, od pastirske koče naprej pa »rodeo« med ruševjem in po gozdu zaenkrat še vse do parkirišča.
Omeniti moram izjemno prijaznost dežurnih meteorologov na Kredarici, ki se resnično potrudijo za vsakega, ki pride gor, možno je dobiti čaj in celo topel obrok, ki je pred spanjem v mrrrrzlih sobah še kako prijal. Nepozabna spomladanska smuka je bila tole…