Vsak v hribih najde nekaj zase. Eden običajno hojo, drugi malo zahtevnejše poti, tretji adrenalin, ki ima spet več oblik(ferate, alpinizem, gorski tek, brezpotja, orientacija...), četrti smuko (spet nekateri na urejenih smučiščih drugi turno) ,nekateri pa se preprosto vzpnejo z vzpenjačo ali gorsko železnico ali z avtom po panoramski cesti in uživajo v razgledih. Kdor v hribih ne najde kaj zase je pa res izgubljena duša.
Nekoč me je na poti od Klemenče jame do začetka Kopinškove poti prehitel nek tekač se ozrl in vzvišeno izustil: A bo šlo?
Dejan glede na komentar @SunBurned zgoraj ni tak. Kljub njegovim pikrim komentarjem je gornik, ki spoštuje drugačne, tudi tiste, ki so v gorah našli druge stvari kot on.
Dejan, čimprejšnje okrevanje ti želim tudi jaz in držim pesti, da se vrneš nazaj v gorski raj. Pokaži nam še enkrat eno od tistih preizkušenj na kateri si premagal vse ovire in tudi tokrat zmagaj!