Kresišče, Mojstrovica, Visoki (kurji) vrh

Danes (13.02.2019) sem šel s smučmi iz Srednjega Vrha po cesti nad potokom Hladnik in preko planine Grajščica na Kresišče. Sneg se prične na cesti, ki se kakih 700 m naprej od Srednjega Vrha odcepi levo proti lovski koči in planini Grajščica. Tam sem pustil tudi avto (prostora je za silo za dve vozili).

Snega je zlagoma z vsakim metrom več, že pred lovsko Kočo za Lepim vrhom sem imel hude težave s coklami, ki so se delale na psih. Sled enega samega smučarja, ki je bila občasno spihana, je vodila čez Grajščico in naprej na sedlo levo od Kresišča ter nato po SZ grebenu na vrh. Tam je snega vsaj en slab meter (za primerjavo prilagam sliko z vrha, ki jo je dobrih 14 dni nazaj objavil Janez Novak).

Na vrhu razgledi božanski, smučanje pa menjaje se po kloži, ojuženem snegu in na osojnih legah tudi pršiču. Po cesti pa z malo porivanja in s prehodom čez dva ali tri potoke točno do avta.

S Srednjega vrha sem šel na Kresišče, sestopil pa po cesti pod Mojstrovico v dolino Belce. Zadnjih 150 višinskih metrov je približno 20 cm prišiča na trdi podlagi.

Spokojen dan je bil, nekaj športnega nemira so vnesli le ruševci, ki so si že zjutraj "skočili v lase".

Vceraj sem parkiral v Belci, odsel po dolini do zapornice in nato zavil na stezo, ki pelje proti Jepci (pot na Kepo). Z Jepce sem nadaljeval po mejnem grebenu do Kresisca in se z vrha spustil na travnike pod njim.
Moj cilj je bil doseci sedlo med Mojstrovico in Tislerico in se nato vrniti po cesti v dolino, se prej pa sem po krozenju okoli Laskovca malo pobrskal za stezo, ki je vrisana na PZS zemljevidu in ki naj bi vodila do Brdce (Na planji) v dolini. Najbrz sem vbodel njen zacetek, ampak vse skupaj je vodilo v strm teren, ki mi ni vzbujal najboljsega obcutka. Nisem si veliko belil glave, vrnil sem se na pobocje Tislerce in zacel s precenjem njenega vzhodnega pobocja po stezici, ki sem jo opazoval ze prej z grebena. Po nekaj minutah sem prispel do podrtega mesta, kjer je iz strmine zalostno zevalo nekaj zeleznih palic - je bil tu nekoc mosticek? Cez tisto podrtijo sam ne bi nadaljeval - kaj sele s psom - zato sem v isti sekundi obrnil ... Poskusov taksnih in drugacnih sem imel na tej tocki dovolj, tako da sem zarinil v pobocja Tislerice iz severa po nekaksni strmi stecini. Ni bilo niti zanimivo niti zabavno, vec ali manj je slo naravnost navzgor, dosegel sem vrh in med spustom po juzni strani naletel na udobno stezico, ki je pripeljala z zahodnega pobocja. Stezica me je pripeljala do sedla med Tislerco in Mojstrovico, kjer se zacne cesta. Od tu naprej je bilo zagat konec in s psom sva v zen razpolozenju odmarsirala po cestah oz. ostankih ceste do zage v Belci. Malo drugacna, a fantasticna tura.