Napoved je za včeraj kazala na zelo toplo vreme, tako kot že zadnjih nekaj dni, zato bi bilo menda pametno zgodaj štartat. In res sem se odpravil že pred 5, tako da sem že kmalu po 6 krenil s Kuhinje. 2 avta sta že bila tam, ravno pa je prispelo še nekaj Italijanov. Šel sem mimo Slapnika in Zaslapa, po kopnem na vrh grebena proti Kožljaku, tu pa zavil desno. Na sedlu se potem začne nekoliko debelejša snežna odeja, ki je bila cel čas pomrznjena. Niti cepin ni šel prav globoko. Proti vrhu je potem klasika. Cepin, dereze in grizenje kolen. Ali pa cik cak.
Razgled je bil danes res čudovit. Na vrhu je sicer malo pihalo, levo od koče pa je bilo nekaj zavetja. Dovolj za malico in pir
. Potem pa so se proti vrhu že začele valiti trume, predvsem smučarjev. Danes je člo proti vrhu gotovo čez 40 oseb.
Pri sestopu je bil sneg že občutno bolj južen, nekje na 1800-1900m se je že začel predirat. In to ob 9.30. Ja, tisti, ki so sedaj hodili gor, niso imeli več ravno idelanih razmer.
Za dol sem izbral drugo pot kot gor in sem šel čim dlje po snegu. V zimskih gojzarjih je pač sestop po mehkem precej bolj udoben
in hitrejši, tako da sem bil že ob 10.30 v dolini. Ne vem, če sem že kdaj tako hitro prišel z 2tisočaka.