Krn

Včeraj čudovit dan za obisk visokogorja. Na južnem pobočju Krna kot na mravljišču. Ne samo zaradi pohodnikov, tudi polno goveda in ovac. V prvem delu poti brez števila grmov rdečega šipka. Zavetišče odprto. Razgledi s poti in z vrha fantastični, čisti in segali zelo daleč. Tudi morje se je videlo. Cvetja na poti še kar precej, največ je jesenskega sviščevca.

5.10.2019 vzpon na Krn. Start ob 6.45 Koča pri Savici, ob 8.38 Dom na Komni s počitkom do 8.55, Vratca (Bogatinsko sedlo) ob 9.55, ob 10.30 planina Prehodci, ob 10.35 levo odcep za Peske s poti Prehodci Krnsko jezero, ob 12.25 spomenik prve sv. vojne na Peskih kjer pot pravokotno obrne v smeri Batognice. Ob 13.00 Prag – sedlo med Peski in Batognico, ob 13.40 Krnska škrbina – sedlo med Batognico in Krnom, 14.10 vrh Krna, ob 14.20 spust h Gomiščkovemu zavetišču pod Krnom, ob 14.30 zavetišče, 14.40 od zavetišča proti Krnski škrbini, 14.50 škrbina, 16.05 Krnsko jezero in ob 16.20 cilj, Koča pri Krnskih jezerih, skupno 9 ur 35min. Do spomenika 1. sv. Vojne je bilo fantastično, sončno, ne preveč vroče in zelo razgledno, naprej čez Peske, Batognico in Krn vetrovno in megleno, pod Krnsko škrbino pa spet lepo, brez megle in topleje. Do Krnske škrbine nisem videl nobenega pohodnika. Nikjer na poti ni vode!!!! Fotografije na http://www.pdmaticams-drustvo.si/.

A se je jezero posušilo?

Zakaj pa nisi zaključil kroga pri Savici? problem z vodo je bolj v poletnih mesecih, sedaj je zrak za hojo že boljši..

Zdej je zrak se topel, voda je pa v dveh izvirih na poti na skrbino, se pišejo oznake, je pa ledena voda, dovolj vode vzet na pot in je problem rešen,jezero se ne posuši, ker je ledeniško jezero, torej se jezero ne posuši kot cerkniško.

Krn včeraj 1. 11. Snega ni na poti niti na vrhu. Dan je bil lep . Veliko pohodnikov. Nekaj pred osmo sem pričela s hojo s planine Kuhinja. Najprej v megli. Nad planino Zaslap se je nebo razjasnilo in takšno ostalo ves dan. Sestopila pa sem na Batognico in čez Lužnico in planino Leskovco na izhodišče. Zavetišče oziroma zimska soba je bila zaprta. Zadnji del poti proti planini Leskovca kar drseč. Mokro in spolzko na poti. Tam previdnost ni odveč. Parkirišče na planini Kuhinja so lepo uredili. Postavili so klopi in mize .

Men osebno je Batognica zanimiva veliko bolj kot Krn, je veliko za doživet in videt, vrh nad peski je super tudi, lepe slike,

Hvala . Ko prehodiš vrhove okrog Krna , kar dosti jih je in celoten greben od Kala do Krna si ustvariš podobo, kaj se je tu dogajalo v prvi sv. vojni. Le v domišljiji, nas takrat ni bilo in trpljenje nič krivih vojakov , ki so bili v vojni vihri takrat na teh položajih.

Prosim, ja vse je tam od granat in min razrito ampak se vidijo še zasuti strelski jarki, dogajalo se je gorsko bojevanje, drugače kot v dolini, seveda v nezimskem času, bilo je grozljivo, ampak ne v primerjavi z boji v dolini ko je padlo 40000 Italijanov v 27 dneh, tukaj gor je bila zima, težak teren, vse prekrito s trupli kamor stopiš, seveda Batognica in do peskov,pa minska vojna za prevlado gore kdo bo lastnik, zmagal ni pa žal nihče, zdej je mir in je lepo in prekrasni razgledi,

ales50 "vse prekrito s trupli kamor stopiš, seveda Batognica in do peskov"

ales tale stavek je pa na tvojem zelniku zrasel. Pretiravanje nikomur ne koristi, še najmanj zgodovini.

tudi 40.000 žrtev kar si prebral za eno od ofenziv nikakor ne pomeni da jih je toliko padlo. V resnici le okoli tretjina tega, ostalo so bili ranjeni in pogrešani, zajeti, oboleli itd. Pod žrtve se po doktrini vedno štejejo vsi, ki so bili izločeni iz boja

Se opravičujem lingo ampak berem knjigo po sledeh Soške fronte in piše o izgubah in padlih in bojih po celotni Soški fronti, tudi na Krnu in Batognici plus peskih in okoliških gora, to je pač zgodovina ,že vedo kaj so pisali v knjigi in koliko je v tem resnice, zdej je mir in je lepo z lepimi razgledi, so pa sledi bojev tam gor v okolici.

samo v 11 Soški bitki je navedeno 40000 padlih Italijanov ,ranjenih pa 108000, pač to je bila vojna izčrpavanja, zgodovina, ki bo ostala v opomin in spomin na vse padle, ki so umirali v tej vojni, zdej je lepo v gorah in rad hodim na te vrhove, ker je lepo in umirjeno.

Ales, knjiga je stara 20 let in podatke so naknadno nekoliko popravili. Vedno prihajajo še nova spoznanja, ki niso toliko obremenjena s pompoznostjo. Zdaj ob stoletnici je bilo objavljenega mnogo več preglednega in bolj umirjeno napisanega materiala. Celotna soška fronta je zahtevala po zadnjih ocenah cca 250.000 mrtvih na obeh straneh. Še do začetka devetdesetih, pa so nekateri zgodovinarji kar tekmovali kdo bo šel bolj čez, verjetno se marsikdo spomni, da se je govorilo tudi o več kot milijonu mrtvih.

Tudi tvoja razlaga ki se začne "samo v enajsti bitki..." je zastavljena na tak način, da zavaja v pretiravanje. Namreč v 11 ofenzivi so imeli Italijani toliko padlih kot v prvih petih bitkah skupaj

Kolikor sm bral je v vojni padlo 371000 Italijanov in okoli 100000 Avstroogrov v dveh letih plus še leto zatem do razsula na Piavi, ja podatki se spreminjajo in vprašanje je koliko je res padlih na obeh straneh, dejansko vejo pa samo tisti,ki so sodelovali in preživeli klanje, po vojni so pobiralci trupel morali seštevati trupla padlih po celotni nekdanji fronti z obeh strani, kot imajo Nemci kostnico v Tolminu in kolikor je padlo jih v 12 ofenzivi so te žrtve verjetno samo prve dni boja, niso pa upali natačno navesti točnih podatkov, samo kar sm bral v knjigi sm navedel.

Aleš50, res je. To so uradni podatki. In temu moramo verjeti. Imamo pa tudi razne gostilniške podatke, podatke s pogledom čez palec, podatke po sistemu rekla - kazala in tudi podatke prilagojene zmagovalcem.

ja so uradni podatki strokovnjakov, ampak jest verjamem kar vidim, , na srečo ne pijem alkohola,

domačini od nonotov vejo najbolj kako je bilo, ko so tam živeli ali se borili v času Soške fronte, seveda je knjiga napisana po podatkih in pričevanju verjetno še takrat živečih vojakov

Ne bodi smešen. Človek nima niti predstave o tem, koliko je 1000 ljudi, kaj šele, da bi ločil na primer med 10.000 in 100.000.

Lingo, v marsičem se strinjam s tabo, je pa treba mogoče še poudarit, da so se najhujši boji v 11. ofenzivi odvijali na Goriškem in Banjšicah. Glavnina vseh padlih v vseh 11 It. ofenzivah je posledica bojev od Tolmina do morja, kar je popolnoma razumljivo glede na konfiguracijo terena. Da je temu tako pričajo obeležja (velikost kostnic-Italjani in številna AO voj pokopališča) V 12. ofenzivi je bilo drugače, It izgube v tej ofenzivi cca 270 000 mož pa zajemajo večinoma vojne ujetnike.

Vsak ima svoj prav. Videno, slišano, ali prebrano. So res bili hudi časi takrat, in marsikomu je babica ali deda marsikaj povedal o tistem obdobju, tudi meni, in marsikaj je za prebrati tudi na netu, pa vseeno imam občutek da nimamo pojma kaj je res.