Krnička gora iz Matkove Krnice

Zoran, glede na to, kako so lovci razširili tiste poti okoli Kope, bo tam na potkah vedno manj prask. Če pa greš malo po svoje, potem pa...

Tudi "normalen" prehod v Latvico je zagaman.
Je pa ponavadi stal uporaben možic na mestu vstopa.

Bila je tiha, je čakala in bila potrpežljiva…misel, ki je burila strah in velike oči, hkrati pričakovanje, ali zmorem…
Torej, bi šel?, js bi…in ja, zapeljeva se v Matkov kot, kjer vlada tišina, mir in spokoj, razen okoli LD brni agregat, kar malo zmoti jutranjo idilo, a mi2 hitiva naprej in se kmalu zatopiva v misli, no, js v sopihanje začetne strmine. Presenečena nad potjo, ki je bp sledljiva in lepo speljana. Kmalu sva v Matkovi krnici, kjer moj souživač obelodani svoj plan, hmmm, seveda podležem…si mislim, bom vsaj en vrh v malhi imela, hehe…po dobro vidni stezici grewa na Matkovo Kopo, kjer pade prva malica in uživanje v razgledih, kljub meglicam, ki se nad dolino in okoli naju že zbirajo. Sestopiva nazaj do krnice in ponoven vzpon do škrbine, ki je v zadnjem delu zoprn, bolj nazaj in manj naprej. Tu zapoje štrik in tudi js, hahaa…pazljivo čez prečko in mimo luske, v lažji svet, na imeniten grebenček, še malo dol in gor, in jaaa, Krnička gora se je dala »ujeti«. Sicer veselje ni bilo čisto na max, kot, da bi vedela,…še ena, mala malica, brez razgledov, saj sva bila »zamegljena«. Kljub temu nekaj časa posediva, upava, da se bo kaj razkadilo, a je bilo strmenje v nebo še naprej megleno. Čelade na frizure in že prečiva proti škrbini, kjer se odločiva za grebenček in desno varianto, nato v levo, pred začetkom nadaljevalnega grebena proti MG. Strme, a obvladljive trave, ki jih kaj kmalu zamenja zoprno, naporno in krš od krša, prečenje, hkrati naju je "ovirala" megla, saj nisva videla naprej,…se prebijava čez, plazeče​ ( beri jaz) ​in previdno, nato se malo odpre in zagledava markirano stezo pod nama, kar je olajšalo smer prečenja. Jupiii, čeprav tudi markirana do Škafa ni sprehod, sva vedela, da je vse težko za nama. Sledil je še sestop do "avtota" in štetje cekov, ki jih ta pot ponuja v obilju…
Spodnja pot do Matkove krnice lepo sled​l​jiva, prav tako na Matkovo kopo obžagana vse do grape, kjer steza zavije levo proti vrhu in tudi nadaljevanje srednje poti lepo vidno.
Sva jo naslednji dan gledala iz Matkovega okna, ma izgleda kot prava AC,…

Začeten vzpon na Krničko goro naložen, krušljiv, prečke je ravno za en prst in ogromno skal za »go« , potem preseneti, meni zelo všečen, grebenček. Hmm, ponovni zastoj ali otežkočen dih je proti Latvici, ne moreš se varvati, nikjer prijeti in kar podrsavaš, zato sva zelo previdno stopicala. Na travniku markirane poti, kjer sva se priključila, kar lažje zadihaš

Željeno, narjeno, zelo zadovoljno in uživanje v samoti, tam nekje zgoraj neprecenljivo​…hvaležna za priložnost in z​-​možnost,…

Dobra, rozi, dobra…in dolga.

Hvala "sošolec"
op. če bi prečko do Latvice malo pometli, bi šlo hitreje, hehe

Čestitke rozka! Zadnja fotka pa je res imenitna!

Hvala
ja, se strinjam, se počutiš kot, da te vse te gore objemajo,...

Čestitke Rozi&...
Kdaj si boš še kaj zame časa vzela?
lp

hvala
heehe, nabiram, zbiram kondicijo, za najino turco...kmaluuuu

Super tura, krasen je ta ambient nad Matkovim kotom

Se pridružujem čestitkam, super tura v lepem jesenskem dnevu, zame je definitivno bil najtežji del spust do Latvice, čeprav tudi plezanje do luske ni kar tako.

Ne poznam te poti , a užitek je prebrat tekst .

Hvala vsem
in ja, Matkov kot je res krasen in zaenkrat še neobljuden, kot soseda prej
Tudi meni je bil najtežji del ture sestop do Latvice, a zagotovo še pridem na obisk

Čestitam za lepo izvedeno turo!
Najtežji del ture pa lahko obideš s prečenjem direktno s sedla proti zatrepu Latvice.
Smo enkrat delali to turo in sem jaz šel po zgornji prečnici dva pa po spodnji. Jaz sem užival na zgornji in prišel na mesto kjer priključi spodnja, ko sta se sotrpina še mučila na sredini le te. Je pa res malo bolj zračna.
Boš morala še kdaj gor.
Lp in varen korak izpod lepih Golte, Janez

Hvala Janez
a veš, da sva gledala s trav, po prečenju, na markirani poti, da bi morda bilo res bolje malo višje, a ko sva sestopala, sva bila v taki meglim, da nisva naprej nič videla in sva kar sledila občutku...in ja, zagotovo še kdaj, a zdaj se mora za nekaj časa turca, beri Latvica, "usesti in iti v pozabo", hehee

Janez, če bi šel po spodnji varianti tudi Janez, ga ti tam zagotovo ne bi čakal. Bi bil pred tabo dol.

Danes gor po grebenu, sestop pa…
Plan je bil, da greva proti Latvici, ampak prehoda mi nikakor ni uspelo najti. Pa sem šel čez že večkrat…
Torej, sledil je ponoven vzpon nazaj na vrh in malce lažji sestop po “pikčasti” grapi do odcepa desno, nazaj na našo stran.
Je ratala kar dolga tura…neplanirano, ampak, če ne gre, pač ne gre.
Lp

Izgleda, da je postala navihana, kot njena soseda Kopa.

Po moje, si je zaželela, da jo pozdravima še enkrat, če ima pa tako malo obiskov.

Danes na Matkovi kopi in Krnički gori.

Bil je lep jesenski dan. Zjutraj malce hladno, vendar se je pa potem pošteno ogrelo. Gozdovi postajajo šekasti v jesenskih barvah, nekateri macesni že rumenijo.

Pot do kope brez problema, malce sem preveč v borovce rinil, sam kaj češ. Proti Krnički sploh nisem iskal poti, ampak sem jo do škrbine mahnil po svoje. Potem pa mirno napredovanje do vrha. Nadaljeval sem proti Latvici, najprej po grebenu, a sem ga čez čas imel dovolj in sem se raje spustil na avstrijsko stran do škrbine med grebenom Krničke in Mrzle gore. Sploh bi to svetoval vsem, ki gredo prvič. Potem pa strm spust po šudru in travah. Ko sem bil kakih pet minut do stika z markirano, sem imel kakšne 3,5m dolg zdrs. Ni bilo hudega, popraskan in porezan sem jo odhlačal nazaj v Matkov kot.