Krniška glavica

Jaz se na to turo nebi podal brez smuči ali pa krpljev.Sneg je tu še precej suh in brez vsega (smuči-krplji) bi bila hoja zelo težavna.Pod vrhom pri sestopu ko sem bil brez krpelj se mi je na nekaterih delih ugrezalo do pasu.Snega je v teh krajih kar veliko.

Imeniten opis.Kako je z nevarnostjo plazov?

Pazljivost sicer nikoli ni odveč.Mislim pa,da za kakšne plazove tukaj ni nevarnosti.V prvem strmem delu gre pot skozi gozd,na vrhu pa je spodaj rušje.Ni pa kakšnih velikih gladkih pobočji.

kje pa je ta vrh?

V Zahodnih Julijcih nad Zajzero. Južno od njega je Montaž, potem sledi sedlo Rudni vrh s kočo Grego, severneje so Naborjetske gore (Poldašnja špica, Pipar, Dve špici), severneje od Naborjetskih gora je Kanalska dolina (Ukve, Tablja)

Na Krniški glavici sem bil kakih 15 krat z različnih strani. Najlepši pristop pozimi je iz zatrepa Zajzere skozi dolino La Grawe., seevda pa to pot uporabljajo pozimi izključno turni smučarji. Vršni del je zelo strm, tako, da sem tam na severno stran že videl plazove mokrega snega, taki plazovi so bili tudi v strmem delu v gozdu, tako, da jih ni za izključiti. Sicer pa kot je napisal dm72, brez smuči ali krpelj ne bo šlo, dokler sneg ne bo dodobra predelan, takrat pa seveda tudi brez derez ne bo šlo.

@dm72,
lepo si predstavil turo, še lepše fotografije priložil, tako za skomine. In Anuk z največ zvezdicami, kakor vedno.

Se strinjam z Irino...lepa tura z lepim opisom in slikami...Anuk pa kot vedno prevlada...res je car..

Že dolgo ni nič vtisov s Krniške glavice, pa naj pred naslednjimi zimskimi dodam ene (še) poletne.

Mitja Košir (Dnevnik) je zapisal: »…Krniška glavica (Jof di Sompdogna), izjemen razglednik, da ima človek na njenem zaobljenem vrhu res občutek kot da ždi na nekakšni nebeški prižnici, vrteči se okrog osi in razkrivajoči čudesa od obzorja do obzorja.«

Poletje se je poslovilo na najboljši možni način in nas je na svoj letošnji zadnji dan razvajalo s sončnimi žarki. Na »nebeški prižnici« je bil v nedeljo resnično pravi mali raj. Videlo se je daleč in še dlje. Sončni žarki so greli in barvali. Vetrc je popihal le toliko, da je sem ter tja posušil kakšno potno kapljo. Družba, najboljša možna. Taka, ki zna uživati v trenutkih nebeškosti, pozna poti, zna brati možice in se nič ne huduje nad postanki za »šklocanje« in počasnim korakom.

Preden se zapletem v kakšne posebne misli… pot naju je vodila iz Zajzere (krasno toplo jutro je bilo) do koče Grego (zelooo dolg in prijeten postanek za jutranjo kavo) in naprej na vrh Krniške glavice (še daljši postanek za malico in ostale nebeške užitke).

Povratek pa lahko spet povzamem z besedami M. Koširja: »Ko se bo oko naužilo vsega lepega in bosta srce in duša zadovoljno obmirovala, si bomo morda za sestop k izhodišču omislili neko drugo, prav tako nezahtevno pot, ki nas bo popeljala k vznožju divjega Montaževega skalovja. Z vrha se bomo po strmi stezici spustili v zgornji del Krnice (Fossa di Carnizza) in obiskali bivak Stuparich (1578 m).« Od tam pa navzdol do Zajzere. Od koder se vedno težko odide, zato je sledilo še poležavanje na klopci in »pocukrano srčkasta« kava pri Ojcingerju.

Razmere pa… ja, nebeške vendar. No ja, v zadnjem delu od bivaka do Zajzere niso ravno nebeške, ampak mogoče je kje v tistem gozdu poleg podrtih tudi kakšno prepovedano drevo.

Torej - razmere so bile v nedeljo idealne za hojo, nič mokrote, snega, blata… upam, da zdržijo do časa, ko bodo pozlateli macesni.

Opisi zgoraj že vse povedo, ubrali smo enako pot kot potepinka. Tudi spustili smo se po pred časom "sporni" direktni poti od bivaka v Zajzero. Pot je normalno prehodna, je pa malo bolj strma morda. Tudi sledljiva je čisto ok, na čase so celo nove markacije. Zgornji odcep je neoznačen (stara, razbita tablica na tleh), spodaj pa je označba normalna. Meni se ni zdela ne vem kako hudobna, čeprav je na zemljevidu Tabacco označena s pikami (le zakaj?), na našem pa normalno. Na našem poti, ki se odcepi od tiste proti koči Grego, ni. Dan se je začel lepo, na vrhu nas je pregnal mrzel veter in megle, ki so se podile čezenj, malo nižje pa je kar šlo. Tudi dež je lepo počakal. nisem bila prvič, pa tudi zadnjič gotovo ne. Lepi konci.

V nedeljo 14. 10. smo obiskali Krniško glavico.
Kmalu nad sedlom Rudni vrh je že bilo nekaj snega, ki pa je jesensko obarvanim macesnom dajal še lepši videz. Pot je bila b.p. vse do vrha
Zelo nas je navdušila tudi sama dolina Dunja, s katere so dih jemajoči razgledi na Montaž, Zabuš in Strmo peč

Slike:
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2013-10-14
http://www.petersfoto.si

Pripelje se lahko do končnega parkirišča. Do koče je dobra čeprav sem ter tja že mal ledena gaz. Koča je bila danes izjemoma odprta zaradi napovedane skupine. To je bilo seveda za izkoristit . Naprej na Krniško glavco sta bile samo dve sledi turašev. Sneg je večinoma suh in ga je čez meter. Tudi s krpljami se fino udira, sploh ko veselo zakorakaš čez skrito ruševje . In tega je veliko. Smučke ali krplje so zato trenutno obvezne. Bivak na vrhu je zasut s snegom in ne nudi zavetišča. Ampak razgled je pa fantastičen .

Čista desetka za današnji dan . Izbor je bila po dolgem času Krniška glavca, vreme kičasto, razgledi še bolj. Spodaj v dolini je vse škripalo od mraza, zgoraj popolno nasprotje. Pot je uhojena, male derezice so priporočljive, niso pa nujne. Koča je zaprta, bivak tudi, cesta je prevozna do kapelice.

... Vse je že Bagi napisal. Naj dodam le to, da je pot kar strma. Vendar si na vrhu z lepimi razgledi poplačan za trud. Več na povezavi, pa srečno

http://jelenkamenmajdag.blogspot.com/2015/02/ko-soncni-zarki-pobozajo-gore.html

Smo si šle ogledat severno podobo Montaža. Je še vse tako, kot je nekoč bilo ...

http://stezeinsledi.blogspot.com/2015/08/krniska-glavica.html

Srečno na potkah

Torej Edina, letos boš pa prekosila samo sebe pri obisku gora zunaj Slovenije, ti skoraj malo zavidam!
Letos je sploh poplava obiskov raznih ferat in vzponov v tujini, pa sem si mislila, da me to v življenju ne bo več pritegnilo, sedaj pa , ko berem te tvoje podvige, pa že dvomim v svoja prepričanja, da me Zahodni Julijci, Karnijske Alpe in ferate na splošno nič kaj ne zanimajo. Najbrž se bom tudi jaz spet začela bolj ozirati čez mejo. Sem se kar navdušila! Po samovarovalnem kompletu sem se tudi že začela ozirati!
Saj, kje pa črpamo svoje navdihe in ideje za ture, veliko kar iz "hribi.net".

Ja, je prav res, da si navdihe in ideje za gorske ture najdemo in črpamo prav iz "hribi,net". Končno nekaj pametnega za nas gorske zanesenjake!- Srečno in varno vsem planincem in predvsem....... planinkam

Zajzera - koča Grego - Jezerce - Krniška glavica - Krnica - bivak Stuparič - Zajzera. Na poti brez posebnosti. Tudi zavarovani del od bivaka Stuparič - Zajzera jeklenice vse na mestu.

Ja Igor care itak Na sliki devet se lepo vidi jezik snežišča za vstop v Kugyjevo. Ja tam na koncu snega mal levo in potem na vrh super slikca.

Zanima me koliko je od koče Grego potem še do vrha.

hvala in lp