Krniška škrbina - Forc. del Vallone

Mirank, hvala za to razmišljajne. Pa saj ni bilo tako hudo. Drugače pa brez skrbi, imam karto Tabacco št. 19, saj brez nje po Zahodnih Julijcih ni za hoditi. Ker hodim sam, se v primeru, da ne vem v kakšnem stanju so določene poti in markacije na njih (na veliko italijanskih poteh so markacije zelo obledele) le tem raje izognem. Kot vem, je pot Saškega stanja kar dolga in velikokrat poškodovana. Pa še to: s parkirišča na Cave del Mole sem šel po opuščeni cesti v smeri Rabeljskega jezera, tako da sem prihranil tisti dolg ovinek do glavne ceste. Ob tej cesti je veliko opuščenih objektov (vojaški?), tako da ni bilo tako dolgočasno, obstaja pa tudi možnost avtostopa. Pri takih turah je to potrebno vzeti v zakup, saj npr. če greš od Ruskega križa proti Krnici in sestopiš na Vršič moraš tudi priti na izhodišče - v takih primerih sem se vrnil z avtostopom.

Pa sem pogledal na SportsTracker - prehodil sem dodatnih 3,3 km.

Danes na Krniški škrbini iz Belega potoka. Pot brez posebnosti do "goriških" bivakov, od tam pa do škrbine pa me je spremljal trd sneg, ki pa se mu v veliki večini da izogniti, saj ga je kar nekaj pobralo v toplejših dneh. Zimske opreme tako nisem uporabil, uporabo pa vseeno priporočam. Na škrbini sem si "ogledal" še začetek Poti stoletnice, po izhodu iz tunela sem se vzpel na prvi vrh na poti, mislim, da gre za Rabeljsko Krniško špico. Sestopil sem na "viško" stran do koče Corsi, omembe vrednega snega tu ni. Koča je odprta in bo še vsaj še do konca naslednjega vikenda, če bo lepo vreme - če je moje razumevanje italijanščine pravilno... Vrnil sem se čez Viško planino in po cesti do parkirišča pri Belem potoku. Vreme krasno.

Trbiška Krn.Špica-Divja Koza-Turn Gamsove Matere (18.08.18)

Iz Belih vod sva se odpravila mimo bivaka Gorizzia na Krniško škrbino. Še preden sva odšla na Anito Goitan sem obiskal Cima Vallone. I-II bi jo ocenil. Divja koza je morda za en delček težja. Preden sva zaključila z Anito sem še obiskal Turn Gams.matere(Torre). Ploh v tem delu ni bilo. Pot Saškega kralja je pa izjemno lepa.

Včeraj k Bivaku Gorizia pod Krniško špico. Pot iz Belih vod je v gozdu, na debelo postlana z odpadlim listjem, ki skriva luknje, korenine, skale, pa še močno drsi. Previdno pri sestopu...
Dan skorajda poletni, temu primerno pa tudi število pohodnikov.

https://sine771.blogspot.com/2019/10/bivak-gorizia-1950-m.html