Moja je bolj zaspane sorte in zato vrhovi z bolj oddalenimi izhodišči, razen par izjem, do zdej nekak niso pršli na vrsto. Ker se zdej zarad objektivnih razlogov po resnih hribih bl sam potepam, sem se odloču, da obiščem nekej men bolj oddaljenega... Ker se pa tud men ravno ne da vozit zlo deleč, pač rajš hodim, sem se odloču, da se, preden se grem izležavat na morje, mal bolj konkretno zmatram in, ko bom ravno že v tistih koncih, obiščem kakšen vrh več, kot bi blo to nekak normalno.
Zato prpravim plan: najprej na Krofičko, potem pa na Veliko in Malo Raduho.
Torej, najprej Krofička. Start od Doma planincev, seveda mim koče na Klemenči jami gori in dol. Pot brez posebnosti, no, gor pod vrhom se je pr ta drugi zajli en nosilni klin izpulu in je fajn ohlapna, ampak ne dela problemov. Zgodnja ura se je izkazala za odlično, gor in dol hoja po senci in prijetnem hladu... Sama pot velik del poteka po gozdu in ne nudi nekih posebnih razgledov, no ko pridemo iz gozda, se že začnejo. Zato pa, ko stopimo na vrh in če je še vreme tako kot dons.... cel svet se vidi
. Vsak korak je poplačan... Žal je pa na vrhu tolk enih mušic al muh (ampak res, ne tisto, da te dve tri muhe obletavajo, ampak cel roj), ki ti lezejo v oči, nos, ušesa... Barabe so ble krive, da si nisem prvošu daljšega uživanja v razgledih in sem jo kar hitr po popitem pirčku mahnu nazaj dol....
In kukr prej rečeno.. v avto in proti kmetiji Bukovnik v Podolševi... o tem pa več tam, kjer paše.