Lepenatka in Veliki Rogatec (Rogač)

Tinky, zna biti, da si srečal Boyda. Že zelo dolgo živi v Sloveniji, poročen je nekje v Zadrečki dolini. V PD Kamnik je celo obiskoval alpinistično šolo.

Danes je imel Rogač kar nekaj obiska. Start pri cerkvici, nato na Lepenatko , spust na Kal in potem na vrh Rogatca. Do tu je pot brez posebnosti. Spust proti kmetiji Špeh pa je težaven.Že v mokrem so problemi, sedaj pa je še poledenelo....Dva sta se raje vrnila nazaj čez Rogatec na Kal.
Lep dan z okusom po visokogorju !
Lp

Pot začela pri cerkvici, nato mimo kmetije Špeh na Rogatec, po zahtevni na Kal in na Lepenatko, pa nazaj do cerkvice. Pot je potekala brez problemov, le proti vrhu Rogatca je še malo snega, ki pa ne ovira.Sanjski dan brez vetra in oblačka. Lp

Lepo,super pridem v začetku aprila je v planu

Verjetno bo takrat, še lepe, ko bo vse zacvetelo. Tudi jaz grem gor še enkrat to pomlad.

Jaz pa sedaj, samo sveže žemljice še v Mozirju kupim
lp

»Z okusom po visokogorju«, je zapisal garmont in mogoče sta zato ta dva vrhova v soboto, bolj kot ne, samevala, ker so v poletnih mesecih bolj privlačni višji od njiju. Ali pa sta samevala, ker je vremenska napoved vključevala plohe in poti na Rogatec v mokrem niso nič kaj prijetne. Po prvem njunem obisku sem dejala, da drži tisto o krotki Lepenatki in drznem Mrtvem menihu, očitno pa tudi drži, da s tu gor pridem vedno oprana.

Šli sva po »klasiki«: od sv. Lenarta na Lepenatko, spust na sedlo Kal, naprej na Rogatec in povratek mimo Zg. Špeha do sv. Lenarta. O razmerah ni kaj pisati, v lepem vremenu užitkarska pot do Lepenatke, naprej na Rogatec pa pot, označena kot zelo zahtevna, daje tisti okus po visokogorju.
Tisti zračni greben (najbrž) res ni ne vem kako dolg, ampak meni vedno znova potrdi, da tale menih ni prav nič mrtev, saj imam vedno preveč dela na njem, ko ugotavljam, da so moje noge vedno prekratke in pogledi v dolino precej »globoki«.

Skratka, da ne dolgovezim, tudi v poletnem času vredno obiska, le lep dan izberite, ker plohe vmes so sicer osvežilne, le pot navzdol postane zelo blatna in spolzka. Je pa res, da potem pa gobe rastejo… in tisti gobarji, ki sva jih srečali zjutraj, so bili tega zagotovo veseli.

Pa en potepuški pozdrav!

Na novoletno jutro, sta bila ta dva vrhova "z okusom po visokogorju" dobra izbira.
Štartala sva v Konec ceste, vzpon na Lepenatko, kjer je orkansko pihalo, spust na sedlo Kal in proti kmetiji Zg.Špeh. Potem pa enoglasna odločitev vzpon na Rogača. Pot je deloma zasnežena in poledenela( verige so ostale v nahrbtniku). Sestop bi bil verjetno precej težji. Narava je s tistim orkanskim vetrom sama poskrbela za najino varnost.
Na vrhu pa razgledi, da bi kar gor ostala, če....
Sestop po zahtevni proti Kalu. Greben, ki me je najbolj skrbel je povsem kopen- danes- jutri bo verjetno drugače, napovedan je sneg.
V bivaku na Kalu so silvestrovali. Srečala nisva nikogar, vpis na Rogatcu pa je izdajal, da je bil danes že negdo gor.
Cesta, je urejena, posledice neurja pa še vidne.

Tudi jaz sem v nedeljo preživel ta 'dan z okusom po visokogorju'.

Dopoldne se pripeljem iz smeri Luč in parkiram pri Špehu, točneje še kake pol km naprej proti sedlu Kal, ignorirajoč prepoved nadaljne vožnje. Res, od tam je bilo le še 10 minut do sedla Kal, čeprav sem malo iskal pot.

Ko pridem na sedlo se kar takoj usmerim na 'zelo zahtevno' na Rogatec. Do samega grebena se mi niti ne zdi 'zelo zahtevna', kvečjemu 'malo bolj zahtevna' No, kot že velikokrat so sladkorčki prihranjeni za konec. Ko pridem na greben kjer začne kar ornk pihati, se izkaže ravno kratek zavarovani del(klini) za najtežji. Tehničnih težav je potem pogojno konec, čaka me le še kratek ozek, izpostavljen del grebenčka s spoštljivo globino levo in desno, predno pot zavije v gozd in je do vrha več ali manj obična hodačina.

Na vrhu malo pomalicam, se vpišem v knjigo, malo poklepetam s skupino planink in ko te odidejo ostanem sam. Naenkrat se iz smeri Špeha pojavi - pes. Nič ni nagajal le malo zmeden je hodil po vrhu, verjetno je iskal pot naprej, nevedoč da se je treba na vrhu ustaviti, malo počiti, razgledati,... Za njim čez kako minuto, dve pride še lastnik in me vpraša, če me je že kaj poskakal.

Ko že hočem iti dol se srečam še z nekim gospodom s katerim malo podebatirava vrhove okoli - Raduha, Olševa, Ojstrica, Planjava... ne veva kaj je tisto levo od nje(doma na internetu izvem da Konj in Rzenik) in kaj je desno od Ojstrice(Veliki vrh). Potem se spomnim da je tista velika planota s pastirskimi stanovi, desno od Lepenatke, seveda Velika Planina.

Pot proti Špehu je kar strma, poleg tega je bila še blatna. No, na Špehu ugotovim, da nisem s kršitvijo prepovedi prav nič profitiral saj sem moral itak peš do avta. Ko sem že tam pa grem še enkrat na Kal in še na Lepenatko. Razgled podoben, le da je Raduha za Rogatcem, Olševe ne bi prepoznal saj jo Rogatec pol prekrije, Velika Planina pa je tu takorekoč pred nosom. Sestopim do Kala in do avta. Pri Špehu mi cesto zaprejo krave. Malo potrobim - nič. No potem se razkurim in kar močno pritisnem na trobljo in to večkrat v dolgih intervalih, no potem se začenjajo umikati. Recept za v prihodnje!

V Kamniku se ustavim še na piru in sladoledu potem pa domov.

V soboto, 15.6.2013, smo se po tej poti odpravili na vrh Rogatca. Sprva smo osvojili vrh Lepenatke, nato pa se preko grebenske plezalne poti povzpeli na Veliki Rogatec.

Plezalna pot je zelo lepa in na grebenu kar lepo adrenalinska velik nasmeh Plezalna oprema ne pride v poštev, vendar pa priporočam čelado, saj je možnost padajočega kamenja. Se je pa zagotovo lažje po njej povzpeti kot pa sestopiti.

Rada bi pohvalila tudi markciste, saj so markacije nove in kar pogoste. Obenem so poti tudi lepo označene s smerokazi, tako da je možnost da se izgubiš, zelo majhna.

Slike iz pohoda si lahko ogledate na spletni strani Planinskega društva Matica Murska Sobota: http://www.mojalbum.com/pdmaticams/20130615-lepenatka-in-rogatec-plezalna-pot/lepenatka-levo-in-veliki-rogatec-desno/20860619

Danes mimo Zg.Špeha na vrh Rogatca. Sestop na Kal in čez vrh Lepenatke k avtomobilu.
Snega ni nikjer več, cesta do Sv.Lenarta je v precej slabem stanju. Zadnji kilometer je zaradi spravila lesa zaprt.
Lp

Danes za spremembo po poti s severne strani, ki je v opisu ni. Od konca asfalta pod kamnolom -cca 770m, mimo Klinarjev in Zg. Špeha po cesti do Kala in po grapi in grebenu na vrh dobre dve uri.
Lp

Včeraj na Lepenatki in Rogatcu, kljub ne najboljšemu vremenu sta nas navdušila s rožcami skalo in zelenimi travniki. Naredli krožno pot Sv.Lenart, Lepenatka, sedlo Kal, Veliki Rogatec, planina Špeh in nazaj do Sv. Lenarta, srečali samo tri planince

V kakšnem stanju je cesta do Sv. Lenarta. Hvala.

6.5. je bila čisto ok. brez problema.

Cesta normalno prevozna, so jo malo posipali in zvaljali,tak da ni nobenega problema.

Včeraj sva se sprehodila čez oba te dva lepa hriba. Pot je kopna, izjema je nekaj manjših snežnih krp, kjer je potrebna previdnost. Sicer pa je to res raj za ljubitelje fotografije in razgledov, pa še daleč peš ni treba.

POROČIlo: http://bojanambrozic.wordpress.com/2014/05/17/okreselj-rogatec-lepenatka/

PS: ne razumem zakaj mi slike vedno obrne narobe, čeprav jih mam na računalniku naložene v pravi poziciji.

Tudi meni se je to dogajalo.
Sedaj vsako pokončno sliko v Tools-u obrnem in shranim, preden jo naložim in je pokončna!

Par današnjih z Velikega Rogatca in Lepenatke...

Včeraj na Rogaču. Krožna tura: Sv. Lenart-Lepenatka-plezalna-Rogač--planina Zg.Špeh-Sv.Lenart. Pot do Lepenatke ponuja lepe razglede, enako tudi vrh Lepenatke. Plezalna pot je kratka in na dveh mestih malo adrenalinska. Ima sicer oznako zelo zahtevna o tem bi se dalo diskutirati, na dveh mestih se greben malo zoža in je potrebna previdnost pri prečenju, saj varoval ni, vendar nič zahtevnega, ker je zelo kratko. Mogoče bi lahko bila 2 ali 3 klini, ampak tudi brez ni večjih težav. Pod vrhom so vidni sledovi lanskoletnega požara. Vrh ima lep razgled na KSA. Sestop na planino Zg.Špeh je pa strm in neugoden še posebej za kolena in gležnje. Pred cerkvijo Sv.Lenarta je izvir vode, kjer se lahko pogasi žeja, ki je v teh dneh kar huda.