Mala Martuljška Ponca

21.10.2017 Nepričakovano lep dan in super razmere. Na vrhu v brezvetrju in v sončku v kratkih rokavih. Na celi poti so mi druščino delali le gamsi. Sosednji Špik s precej obiska. Gor in dol čez Kotle. Sredi melišča pod škrbino med Poncama se prične trd in zmrznjen sneg - obvezno cepin in dereze! Dodajam par fotk za lažjo orientacijo čez Kotle.

Sto ljudi, sto poti. Samo na dveh slikcah je tudi moja smer. Palice, cepin in dereze, (kadar jih vlačim s sabo) pa vedno pustim na sedelcu.

Na zadnji sliki je definitivno boljša varijanta po grebenu levo. Vsaj navzgor, če se vračaš po isti poti.

Razen če je sneg in to pomrznjen do dna kotla.

Sicer že v petek (včeraj 18.5.2018) je bilo takole. Prost dan in vremenska luknja po napovedih. Čez Kotle, kjer v spodnjem sneg, po 3-ji v pravilno 2 grapo z leve do Srednjih, kjer pri skali nataknem dereze. Do sedla od koder s skal in strmin nekaj plazičev svežega na starejši podlagi. Stopinje vikenda sledljive tudi pod odnešenim snegom. Iz dobro zamedenega sedla bp v suho steno. Dol grede nekaj ropotanja z Velike, nejbolj me strese pa podiranje z leve v "podrto" grapo iz Srednjih kotlov proti Za akom. Zajle dol držijo, hlod bo treba pa kakšen menjat. Mahal sem prot Špiku, pa me niso porajtal Na pa še vpisal sem se narobe

Razmere (beri snežišča) še vedno omogočajo relativno udoben dostop na Malo Martuljško Ponco.

Nanjo sem se povzpel včeraj čez Kotle. Veliko snežišče je že v spodnjem Kotlu, potem pa manjša snežišča ostajajo vse do grebena nad zg.Kotlom. Dereze v Kotlih niso potrebne niti zjutraj. Vse prečke in grapice so lepo prehodne. Zaradi precej goste megle se se držal vzhodne strani grebena iz Kotlov proti Poncam (torej nad Akom).

Osrednja grapa pod škrbino med obema Poncama je lepo zalita, a sneg ni povsem trd, na derezah se nabirajo cokle praktično ves čas. Še posebej dol je to precej tečno.
Sredi grape se je megla dokončno razkadila in Martuljek je zasijal v vsem svojem sijaju.

Nazajgrede sem potem zavil na 3 macesne. Snežišča so še v vseh grapah, ki režejo melišča po Poncami in Oltarji. Tisto v "kamnolomu" pod Macesni pa je že tako naluknjano, da sem imel želodec skoraj v grlu, ko sem ga moral prečkati.

Fantastičen dan!

Preživeti dan v tistih koncih...
Zadnji stavek pove vse.

Točno tako, Drago! Komaj sem čakal prvo priliko, da sem se lahko spet spravil v Martuljek.

Sedeti na kakem stolpu in piti to kipečo lepoto je užitek, ki se ga ne da opisati z besedami.

Čudovit dan v samoti Martuljka.
Vzpon čez Kotle, spust mimo Treh macesnov, zagotovo je pot čez Kotle bolj prijetna. Zimska oprema ni potrebna. Letos na vrhu 15 vpisov.
Pri slapovih pa je bilo samote konec.

Bos, danes ponovil tvojo turo. Vreme naravnost sanjsko, svet okoli mene pa ... Toliko poti in brezpotij prehodil, semkaj pa šele zdaj, na 'stara' leta.
Bo kar držalo - bolje pozno kot nikoli.

Lep pozdrav.

Včeraj je bila MMP moj priljubljeni cilj. Tokrat zopet z dostopom čez kotle, saj je z Dnine dostopna pozimi le ob izdatni snežni odeji. Tokrat je bil moj spremljevalec Matjaž, ki je na turi očitno užival.Bolj zaželenih vremenskih pogojev si ne predstavljam, kljub temu sva srečala samo dva fantiča, ki sta šla plezat, pa na vrhu Špika je bilo opaziti nekaj martinčkov. Steza je v dobrem stanju, razen zadnja strmina tik pred škrbino je hudo razbita. Ker ponavadi hodim tu kakšen mesec prej, je ta del pod snegom in dostop toliko lažji. Opozoril bi na 120kilsko skalo , ki 10m pod škrbino samo čaka, da gre na sprehod.
Matjaž s sokoljim očesom me je opozoril na stezico, ki že z dna sp. kotla zavije levo in se višje izgubi v ruševju. Ob povratku sva v sr. kotlu našla tudi zgornji del in ugotovila, da je to malo daljša in precej lažja varianta med sp. in sr. kotlom.
Studenček pod bivakom tudi tokrat ni razočaral, kljub temu je sledil obvezen obisk pri Dani...

Tone se je pa nabralo lepih fotografij tako da nimam kaj za dodat. Tista potka iz spodnjega v srednji kotel je pa na tem forumu res lepo opisana in narisana v opisu poti Na Pečeh.

Res zanimive perspektive nekaterih velikanov (Kanin, Prisojnik, Razor...).

2.3.2019 Iz Krnice po grapi na MMP

Glede na temperature solidne razmere, skok(ec) tik pod sedlom ne predstavlja težav. Ko se sonce upre v grapo rado leti iz vseh smeri, zgoden štart vsekakor priporočljiv.

CELOTEN ZAPIS

Super tura. Je pa na vrhu več prostora, kot poleti.

Res je super! Ahaaa, ja no potem bo pa treba poskusiti še poleti

Lepo turo si opravil.
Na drugo stran, proti Kotlom, ti pa fotoaparat ni hotel slikati?

@dprapr hvala Ja, opažam, da res nimam nobene slike na drugo stran, žal
Sta pa bila dva v nedeljo (3.3.) tudi iz druge strani gor, razmere naj bi bile perfektne

Leto je naokrog in včeraj se je ponudila priložnost, da sem jo zopet obiskal. Navdih mi je dala tudi Nežka, saj na tej gori še ni bila. Na njeno pobudo štartava malce prej, t. j. nekaj po šesti uri. V jutranjem hladu je bila hoja pravi užitek, pri studenčku dotočim vode, na kratko obiščeva bivak pod Špikom in že napredujeva proti sp. kotlu. Prvič prakticiram stezico med sp. in sr. kotlom, ki sva jo lani odkrila in prehodila z Matjažem ob sestopu. Mislim, da je časovno kakšno minuto daljša, je pa udobnejša. Nadaljevala sva tudi čez sr. kotel in ne po grebenčku. Zadnjih 80 višicev pred sedelcem si nadenem čelado, kajti v tem času ni več udobja (sneg) zimskega pristopa. Še enkrat bi opozoril na skalo tik pod sedlom, saj ima samo še minimalno oporo, zato se prepričaj, da ni nad tabo nobenega človeka, ki bi jo lahko že ob rahlem dotiku sprožil. Na vrhu sva v sončnem brezvetrju uživala tričetrt ure in ker me ni nič zeblo v prste, sem slikal, slikal, slikal
Da ne bi bila prehitro doma,sva sestopila mimo 'treh macesnov' Za Ak in mimo Ingota do avta. Pri prečenju prve grape (pod VMP) ni bilo težav, saj je bila dokaj mehka, druga pa je močno zbita in kar zahtevna. Sestop pod macesni pa je bil lažji, kot sem si predstavljal, v glavnem sva hodila po kamniti strugi, ki je brez drobirja. Pri Ingotu in nižje prava promenada, nima pa ne švepsa, ne fante...

Kaj je res že leto naokrog. Lepa turca in lepe fotke.