No, danes tudi bolj pozna ura ni bila problematična glede vremena…
Potem, ko smo nekaj časa dopustovali na 0 n.m.v.
, se je bilo potrebno spet malo »aklimatizirati« na visokogorje
, pa smo za konec počitnic opravili lep družinski visokogorski »sprehod« s sedla po slovenski na vrh in po italijanski nazaj dol…že kmalu na začetku poti prijetno presenečenje – srečanje s soforumašem, s katerim smo se srečali prvič na Vrhu nad Peski (hvala, da si me ogovoril
, meni je bilo znano, pa nisem točno vedela, kam naj te »popredalčkam«
…v tretje gre rado, upam, da se kmalu spet kje vidimo
). Obiska kar nekaj, vendar daleč od kakšne velike gneče, tako, da je bilo prijetno! Razgledi carski, še Grossglockner in »kraljica« Visokih Tur kot na dlani…skale pa resnično glaaadke, iz leta v leto bolj, tako da verjamem, da v mokrem ni fino….Ker je bila turca bolj kratka, smo se popoldne šli še malo »turizma«, za kar običajno zmanjka časa, ali pa energije…ustavili smo se najprej pri koči, da sta se punci posladkali z odličnim »štrudlom«, potem na Mangartski planini na pokušino pravega ovčjega sira, pa na Predelu, da smo končno ugotovili, od kdaj ostanki kasarne in čemu spomenik z znamenitim levom, za konec pa še postanek ob Rabeljskem jezeru, v katerem se je ponosno ogledovala Jerebica, za katero upam, da tudi še to jesen pride na vrsto…
…