Mangart

Jana24
Včeraj sem bila na mangrtu in sicer z belopeških jezer po italijanski ferati do sedla naprej pa po slovenski.Snega je samo na dveh delih po slovenski ampak se lepo da mimo ali pa so stopnice.Dol sem šla po italijanski do sedla potem pa po ,,obvoznici,, do bivaka nogaro in nazaj do jezera.Zelo lepa tura.Ssela se je videlo do koče kjer je bilo parkiranih kar nekaj avtomobilov pa tudi motorje je bilo slišat tako,da so nekako prišli do koče!lp.

Tudi jaz sem bil danes na Mangrtu. Naredil sem enako turo kot Jana24. Cepin mi je prišel prav na vstopu Via Italiane ter v Slovenski, kjer mi eno trdo snežišče ni bilo prav všeč.
Lep dan v gorah, ki ga je zjutraj malenkost pokvaril mrzel veter in dokaj nizka temepratura na vrhu. Nižje ob povratku pa kar poštena pripeka. Lp!

Urbancek
Po tvojih čudovitih slikah z Mangarta sodeč, so podor na cesti že očistili in ni več težav s parkiranjem. Ali to drži? Lp

Ne vem, na Mangrt sem se povzpel s severne strani (izhodise: Mangrtska jezera)... Lp!

jaz bi pa samo omenil,da sem si kupil vodnik Julijske Alpe tko kot mi je svetoval g.Igor,...kjiga je zanimiva in zveš marsikaj,samo poti iz Tamarja čez Kotovo sedlo na Mangart ni opisane,tko da očitno le niso vse poti opisane notri tko kot tule na forumu ne

seveda je, samo je potrebno malo kombinirat s potjo na Vevnico v prvem delu, v drugem pa s potjo Via della Vita.

ja tako pa ja

Tine Mihelič - Julijske Alpe (4. popravljena izdaja 1992), je nekoliko stara, poti se pa niso spremenile... Stran 226 (obrobna številka 843) Iz Tamarja čez Kotovo sedlo, stran 227 Pristop na Kotovo sedlo iz Koritnice, stran 259 (obrobna številka 933) Po vzhodnem grebenu. Ni treba plezati po Via della Vita in ni treba kaj dosti kombinirati s potjo na Vevnico... Vzemi v roke vodnik in karto Zahodni Julijci PZS 1:50 000 in preštudiraj stvar... Na Kotovo sedlo se povzpneš po opisani poti, v koritnico se spustiš po kontra opisani poti in na Mangart se povzpneš zopet po opisani poti! Igor ima popolnoma prav!
Pa prijetno hojo na odmaknjenih in prelepih poteh ti želim!

Mangrt v nedeljo.Parkiramo pred zadnjim tunelom,po peš poti mimo stare koče na sedlo in proti vrhu.Pot je v celoti kopna ,slovenska smer močno krušljiva,po italjanski pa se da še lepo posmučat.

Današnji vzpon po ferati Via Italiana, nadaljevanje po Slovenski in povratek po Italijanski je bilo lovljenje lepega vremena tik pred dežjem. Vse se je dobro izteklo, prve kaplje so padle šele po nekaj kilometrih vožnje pri povratku v dolino . Razmere pa so sledeče ... ferata Via Italiana je tehnično prehodna brez težav, varovala so brezhibna. Slovenka je brez snežišč ki bi ovirala vzpon, je pa precej spolzka. Italijanska tudi nima več omembe vrednih snežišč, ki bi morebiti ovirala prehod. Na celotni poti ni potrebe po katerem koli delu zimske opreme, so pa nujne ustrezno znanje in izkušnje.
Cesta na sedlo je sanirana, kamenje odstranjeno, znak za prepoved vožnje pa še vedno stoji sredi ceste .

Danes na Mangartu Več na blogu: http://blog-by-emina.blogspot.com/2013/08/mangart-2679m.html

zaradi takih "razgledov" je pa lepo hoditi v hribe...

Mangartska jezera - Nogara - via italiana - M.sedlo - slovenska - Veliki Mangart - italijanska - M.sedlo in nazaj - čez via Normale do jezer (razmere 6.8.2013)

Pot od parkirišča pri zg.jezeru je dobro označena, tudi čez gozd, mimo slapa (desno so dodane sveže rdeče pike) in čez travnata pobočja pod bivakom Nogara. Bivak kot običajno v tem času v JA poln čeških nahrbtnikov, nekatere tovrstne začetnike smo tudi srečevali na ferati. Via italiana je b.p., vse varno, izjemno dobre in goste stobe, z izjemo kake ohlapne jeklenice, kar pa je za Italijane itak značilno.
Če ferato primerjate denimo s Cjajnikom pod Košuto, je krajša in lažja, a je bolj odprta oz. zračna in stene, po katerih plezate so mnogo bolj prepadne. V teh dneh jo sonce osvetljuje nekako do 12.00 ure, po poldnevu pa je v senci.
Pristop na vrh po Slovenski smeri zahteva previdnost zaradi proženja kamenja ali grušča, samovarovanja, če ste premagali ferato, najbrž ne boste več potrebovali. Na Italijanski smeri se mi zdi, da je dodanih nekaj novih jeklenic, ki olajšajo korak, ... a predvsem tu je še vedno opaziti veliko "čudnih turistov" brez vsake primerne opreme. Saj gre, ... ampak?!
Če se vračate do Mangartskih jezer, se nad sedlom odcepi označena pot po travnatih pobočjih za bivak Nogara, potem pa naprej v dolino. Studenček pod bivakom pa je danes še vedno imel nekaj vode. Za celotno pot od jezera čez ferato do vrha in nazaj boste potrebovali cca 9 ur, z upoštevanjem še kakšnega postanka za malico ali fotkanje.

Včeraj smo se odločili trije nadobudniki,da osvojimo Mangart na malo drugačen način-od Tamarja. Malo po peti uri zjutraj smo že v Planici. Skakalnice se že kažejo v vsej svoji veličini. Ponce že žarijo v prvih jutranjih žarkih. Nekaj nekaj čez šesto smo že pri koči v Tamarju. Ker smo imeli pred seboj dolgo pot na Mangart smo šli kar mimo, drugače se rad ustavim tukaj. Na označevalni tabli piše 8. ur, treba pa je priti še nazaj.Dom v Tamarju je na 1110 m . Pot po melišču do križišča za Jalovec na Jalovško škrbino in Kotovo sedlo se kar vleče. Nas je pa kar nekaj štartalo tako zgodaj. Za vse vidim, da zavijajo na pot na Kotovo sedlo.Vsi gredo verjetno na Jalovec.Do Velikega kota-dosežemo že 2002 m imamo že kar tisoč metrov vzpona in že tri ure hoda.Na Kotovem sedlu se sprehodimo do bivaka, ki ne samuje-je na 2133m. Sedaj pa na razpotje nad Kotovim sedlom, ki se povzpne za slabih sto metrov. Tu je levo pot na Jalovec, naravnost v brezno pa gre pot naprej na Mangart, ki pa ni ravno oblegana. Spustimo se v Konec po meliščih in po sklopu jeklenic na 1498 m. Nato pa po izpostavljenih poličkah, nekje tudi varovanih do razpotja na Kotovo špico-1873 m. Tu pa izberemo spodnjo lažjo pot. Zgornja pelje do bivaka nad Zagačami in naprej potem preko Malega Koritniškega Mangarta(zelo zahtevno) do Hude škrbine in naprej na Mangart.Že pred tem križiščem je zanimiv sklop jeklenic s kaminom in jeklenic, kjer gre strmo navzdol-adrenalinsko. Nato pa po ozkih serpentinastih, travnatih, prepadnih stezicah direkt na Mangart. Pod Mangartom se priključimo italijanski poti za na vrh. Tu pa naletimo na prave procesije pohodnikov, ki se spuščajo navzdol. Pri koči je videti na obeh straneh meje ogromno avtomobilov. Sledi še malo zoprni vzpon po zlizanem kamenju na vrh. Tu se objamemo in si čestitamo za osvojen vrh.Norme za gor nismo skoraj nič prekoračili-dosto hitrejši pa tudi nismo bili. Hodili smo zmerno, previdno, brez velikih pavz. Nekaj časa seveda vzame fotografija. Nazaj pa po isti poti, ker drugače ne gre. Od Kotovega sedla do koče v Tamarju gre res ekspresno, tako, da nas noč ne ujame. K avtu pa že hodimo v rahli temi. Bilo je dolgo, naporno, toda enkratno. Imeli smo lepo, ne prevroče vreme. Dopoldne smo skoraj do vznožja Mangarta hodili v senci.

Zanimiva in naporna tura. Bravo. Čestitke

Čestitke za veličasten podvig. Bi pa le pripomnil pri sliki 23, da koča se nahaja precej nižje kot na 2122m.

CarpeDiem247-hvala! Vsake čestitke sem zelo vesel. Za višino in za popis celotne ture sem uporabil razpoložljive vire, ker sam pač vsega ne vem in sem ugotovil, da ima tudi ta vir to napako. Tu pri nas je navedena višina koče-1906m-nisem pa sedaj to preveril na zemljevidih.

Brane tudi od naju čestitke za "maraton".Res imaš kondicijo in vsekakor srčno voljo,ki vse nas vleče v ta prelep gorski svet.
Lep pozdrav!

Tud mene je v sredo mau mikala tale pot, da bi povezala Jalovec z Mangartom. Potem sem dobila informacije, da je pot neverjetno dolga in precej krušljiva, da na poti ni vode, tako da take sorte podvig ni šel v računico. Mogoče pa kdaj drugič.
Sicer pa @velkavrh,smo vas opazval iz sestopa. Mau tud gledal,koko poteka pot. Drugač pa ja, čestitke. Pa lepe fotke...

Srečno!

Na Mangart smo se včeraj povzpeli od Belopeških jezer do bivaka Nogara.Tu smo se pripravili za ferato Via Italiana.V steni je bil en sam užitek,ker smo bili praktično sami.Pot smo nato nadaljevali po Slovenski na vrh.
Sestopili smo po Italijanski do sedla in nato skozi Plazje do Belopeških jezer.Tako smo naredili osmico okoli Mangarta.Lp