Mangart

Igor, hecati se je super, samo zna kdo narobe razumeti ;-) Sneg je lahko napihan tudi zelo lokano in ob tem prvem snegu niso ravno cela pobočja napihanega snega in zatorej ne predstavljajo nobene nevarnosti plazov, so pa zapihane manjše površine.

Slovenska je na nekih delih poledenela in brez cepina in derez nemogoča. Italijanska via normale je pravtako zasnežena z ene 10cm trdega snega in je izvedljiva brez derez, cepin pa vseeno priporočam. Cesta je prevozna do table podora. Za njo so zameti snega in led na cesti.

Parkirišče pod Malim vrhom je bila najina izhodna točka. Do sedla najprej po cesti, pa prečno čez travnata pobočja do znane poti proti smeri Mangrta. V steni malega mangrta opazujeva dva mladca med plezanjem ter večino, ki se je obrnila že pri prvih jeklenicah italianske smeri. To naju ni odvrnilo in zavijeva desno v slovensko. Dreze in cepin bi bila bolj ovira kot korist zato ostanejo v pripravljenosti. Vse do vrha nič posebnega tu in tam malo več snega z ledom, previdnost pa stoprocentna.
Vrh nama ponudi prelepe razglede in kmalu je treba nazaj. Po italianski tudi nič drugače le napihanega snega je ponekod več kar izboljša stabilnost koraka. Na sedlu opaziva dva padalca,srečala sva ju ob povratku, ki skočita iz vrha v dolino.
Škoda ker se bodo razmere kmalu poslabšale

Gor po slovenski. Sneg prične nekako na polovici, nekoliko višje se opremim. Nekaj je starega snega, čez pa novi, ki je sprijet s starim. Višje, ko grem bolj je sneg trd. Podobno je bilo potem pri sestopu po italijanski, kjer sneg sega še nekoliko pod prečnico.

kar lepo vreme,, in čestitke za vzpon

Lepo lepo "Igor",zanimive fotke igre meglic in oblakov .... čestitke itak .

Preko mangrtske planine grem v okviru markirane poti do Mesnovke. V začetnem delu je gaz, ki pa je kmalu usahnila, tako da se kar nagazim do ceste pred zadnjim tunelom. Do koče je snega manj oz. je spihan, ravno tako do sedla ni nobenih težav. Gazil sem zopet krajši odsek pod MRM, višje pa potem novega snega ni, trdo, ponekod tudi rahlo poledenelo, še posebej na začetku prečnice, potem pa spet optimalne razmere do vrha, na katerega pristop po vzhodnem grebenu.

Sestop opravim po poti vzpona, nižje od mangrtske koče je bil sneg precej ojužen, tako, da bo v naslednjih dneh bodisi skorja ali trd sneg, seveda odvisno od temperatur, ki se kar pogosto drastično spreminjajo.

Čestitam ,za opravljeno turo.In lepe slikce.

čestitke Igor

pa ne rabim jaz čestitk

Ti si pa res en zlodej!!!!

Z veliko začetnico se napiše, če niti tega ne veš

Igor, koliko je snega na cesti - ali se da priti na sedlo brez velikega gaženja in ali se rabijo dereze (male)?

Šel sem v okviru markirane poti, delno tudi po cesti, gaz je narejena . Male dereze niso primerne za gore .

Cesta z avtom od prvega tunela dalje neprevozna tudi z uporabo verig zaradi obilice zbitega pomrznjenega snega. Pešpot do Mangarta po opisu IgorZlodeja, le z manjšo količino snega.
Vzpon po slovenski, spust po italijanski smeri. Pihalo je in to zelo konkretno, tako da kakšne romantike in posebnega užitka ob rezanju ostrega snega v obraz ravno ni bilo. Sneg ponekod napihan v zamete, drguod spihan, pa pomrznjeni kot tudi poledeneli predeli, izmenjavanje vsega na obeh poteh...veliko koncentracije in moči, meni osebno ni bilo lahko, priznam. Zahvala pa mojemu izkušenemu soplezalcu
Poklon Mangartu, velikemu mogotcu, ki je že mnogo let čakal da ga osvojim na poseben način in mu izkažem spoštovanje. V precej težkih razmerah mi je to dopustil.

cestitke

Hvala redbull

Maemi, to si pa tako lepo napisala, z veliko mero hvaležnosti gori, da te je spustila na vrh v res ostrih razmerah. Ni ti bilo lahko,
si pa dokazala, da si iz pravega testa, sposobna še marsikaj velikega. Če se človek približa gori s takim spoštovanjem in se zaveda njene mogočnosti, in hkrati občuti hvaležnost, da se po njej lahko vzpenja, uspeh ne zataji. V gorah ni nič samoumevno!

Najlepša hvala ločanka za te besede. Še kako prav imaš, v gorah ni prostora za visok ego.