Mangart

Mi lahko kdo svetuje, če je italijanska pot na Mangart primerna za vrtoglave? Šla sem že čez Komarčo ter po slovenski na Ledine, vendar se mi je slednja zdela kar precej prepadna

Italijanska ni nič posebnega. lp

Italijansk je zahtevna, Slovenska je zelo zahtevna, Via Italiana je pa izjemno zahtevna - glej v opise! Torej Italianska je visokogorska pot brez večjih tehničnih težav - razen snežišča v zgodnjem poletju. Lp..Franci

Za vrtoglave Italijanska smer ni problematična.

Kaj pa tehnično zahtevna, melišča ipd.?

Tehnično zahtevna ni (je nekaj zajl, ki pa so namenjene bolj tistim v japonkah), melišče pod steno pa res je, ampak ni nikakršnega problema. Kvečjemu je lepše za dol.

Canonka, italijanska je sprehod, parkrat se primeš za zajlo za boljši občutek, ni pa nobenih resno krušljivih predelov, kjer bi se lahko kam "odpeljal". Razgledna pohodna pot, le pogumno.

V nedeljo smo z družbo prehodili Via Italiano, Slovensko in Italjansko smer. Via Italiana za moje pojme ne doseže oznake izjemno zahtevna. Kaj pa naj bi bilo na tej poti tako izjemno zahtevnega? Pot je lepo varovana in tehnično ni zahtevna saj je skob ogromno in prav tako klinov. Moč v rokah na tej poti ni pomembna saj ni nikjer kakega problematičnega dela kjer bi bila pot 'navita'. Edino kar pa bi izpostavil na tej poti pa so izjemni prehodi, ki so kar zračni, vendar zelo dobro varovani. Tehnično se mi zdi bolj težavna Slovenska smer še posebno, če je pred vami nerodna oseba, ki namesto po skali hodi po šodru in nenehno kruši teren in sproža kamenje.
Pred seboj sem imel mladega in prestrašenega laha, ki ni naredil treh korakov brez, da bi sprožil vsaj en kamen. Na taki poti se mi zdi pomembno, da smo pozorni kam in kako stopimo. Včasih se je pač potrebno malce potruditi zavoljo varnosti drugih. Za spust pa smo izbrali Italjansko smer saj je res tehnično nezahtevna in ponuja prekrasne razglede. Na tej poti pa človek vidi še več kot bi si želel...npr. prvič sem v visokogorju videl čevlje balerinke. Malce nižje pa je bilo tudi zabavno na snežišču saj je bil en par v teniskah več na riti kot na nogah. Po parih metrih se je dekle le prebilo do šodra vendar je tudi tu brusila rit bolj kot superge

Naziv "Izjemno zahtevna" po moje zaradi tega, ker je kar precej zračna (vsaj tisti del proti sedlu vodoravno in navpično navzgor do izstopa). Vsekakor tura ni za vsakega, po moje pa lažja od ture na Vevnico (Via dela Vita). Skusil sem si obe pred petimi leti.

Kategorija planinskih poti

Kategorizacija planinskih poti deli te glede na zahtevnost v tri skupine: LAHKE, ZAHTEVNE in ZELO ZAHTEVNE poti. Namenjena je široki planinski javnosti, da bi se planinci že pri načrtovanju poti lahko odločili za smer vzpona in sestopa, ter jo prilagodili svojemu planinskemu znanju, pripravljenosti in opremljenosti. Zahtevne in zelo zahtevne poti so na začetku označene poleg običajne table, ki nam pove smer poti in čas hoje, še z dodatno tablo, ki nas opozori na težavnost naše poti. Vse te naloge opravlja Komisija za pota pri PZS z namenom, da bi zmanjšali število nesreč v gorah.

Kategorija planinskih poti velja le za poletno sezono in dobre vremenske razmere. Zimske in slabe vremenske razmere težavnost poti močno spremenijo.
Na nekaterih planinskih kartah so poti različno označene, glede na njihovo zahtevnost. Tako so lahke poti označene z neprekinjeno črto, zahtevne poti črtkasto in zelo zahtevne pikčasto, na predelih, kjer je neka pot zahtevna ali zelo zahtevna.

LAHKA POT je pot, pri kateri si pri hoji ni treba pomagati z rokami. Kadar taka pot preči strmo pobočje, je dovolj široka, da omogoča varno hojo tudi manj izurjenim planincem. Od njih zahteva le pazljivost in kondicijo. Lahkih poti je v Sloveniji 87,2%.
Primeri lahkih poti: Koča pri Savici - Dom na Komni, Dom v Kamniški Bistrici - Kamniško sedlo, Dom na Sviščakih - Snežnik.
Na tablah v izhodiščih lahka pot ni posebej označena!

ZAHTEVNA POT vodi preko težjih mest, pri katerih si zaradi varnosti pomagamo z rokami. Morebitne varovalne naprave so namenjene planinčevi varnosti in niso nujno potrebne za premagovanje težjih mest. Zahtevnih poti je v Sloveniji 7,7%.
Primeri zahtevnih poti: Koča pri Savici - Črno jezero čez Komarčo, Dom na Kališču - Storžič, Kocbekov dom na Korošici - Ojstrica.
V izhodišču takih poti je na tabli opozorilo: ZAHTEVNA POT

ZELO ZAHTEVNA POT je tista pot, kjer je raba rok pri hoji nujno potrebna. Varovalne naprave omogočajo prehod težjih mest, kjer bi bilo sicer potrebno varovanje s plezalno vrvjo. Za hojo po takšni poti bi morali uporabljati samovarovalni komplet in čelado. Pogosto je na taki poti potreben cepin, včasih rabimo celo dereze. Primerna je le za dobro izurjene in fizično pripravljene planince. Za ljudi z vrtoglavico taka pot ni primerna. Priporočljivo je, da se na njo odpravimo s planinskim vodnikom, ali z nekom, ki pot dobro pozna. Zelo zahtevnih poti je v Sloveniji 5,1%.
Primeri zelo zahtevne poti: Tominškova pot iz Vrat na Triglav, Jeseniška pot na Prisojnik, Kremžarjeva pot na Kočno.
V izhodišču takih poti je na tabli opozorilo: ZELO ZAHTEVNA POT

Po Stritarju v naših Julijcih: izjemno zahtevna pot (Via dela Vita na Vevnico, ferata via Italiana na Mangrt).

Da ne boste diplomiral

Via della vito dajat v isti kos kot vio Italiano ni dober. Pri prvi bos mogu kr dober plezat v zacetnem kaminu brez varoval, ce bos hotel do prve jeklenice! Tam se jih mnogo obrne, pootem naprej ni tezko, je pa res da je na trenutke prepadna.
srecnp

Pa tudi dostop in sestop imata pri Via della Viti pomembno vlogo!

Dejan: nisi dobro prebral mojega komentarja. Sem napisal, da je Via dela vita težja od ferate na Mangart (moje osebno mnenje), tudi skusil sem si obe. Povzel sem težavnost po Stritarju, pa tudi na tem portalu je oznaka težavnosti enaka: izjemno zahtevna pot.

pol smo pa istega mnenja. Verjetno je po Stritarju zacetni del pri dela Viti bil se dobro varovan, zato jih je dajal v isti kos.

pol smo pa istega mnenja. Verjetno je po Stritarju zacetni del pri dela Viti bil se dobro varovan, zato jih je dajal v isti kos.

Vhodni kamin ni bil nikoli prav dobro varovan. Italijani na ta način naredijo selekcijo pred množičnim obiskom premalo izkušenih. Včasih je bila na levi strani kamina ohlapna zajla ki je omogočala da si se nekako zbasal čez skalnati prag s precejšno uporabo moči v rokah. Te že nekaj let ni več tako da je vhod še malce težavnejši.

Se opravičujem, ampak vidim da nekateri mešate pojme. Dragi @grdksmrt in ostali, ki še niste hodili na Mangrt ali pa ste bili tam samo enkrat: poti na vrh sta načeloma samo dve: slovenska in italijanska. Tukaj bi se osredotočil na italijansko pot. Kot že ime pove, se ta pot začne v Italiji, pri Belopeških jezerih (Laghi di Fusine). Del poti od bivaka Nogare do Mangrtskega sedla je tu (upravičeno) označen kot IZJEMNO ZAHTEVEN, saj poteka navpično navzgor po eni najlepših in najdaljših sten v Julijcih. Del italijanske poti od Mangrtskega sedla do vrha lahko označimo kot DELNO ZAHTEVEN, vendar je tudi tu potrebno paziti na padajoče kamenje (čelada obvezna).

Ferata na Mangart gre po tej navpični steni.

Italijansko pot na Mangrt (ki je ZELO dolga, okrog 6 ur do vrha) lahko primerno skrajšamo. Najlepše je krajšat tako, da se iz sedla spustimo do bivaka Nogare (30 min) in preplezamo samo najtežji del.