Mangart (Via Italiana)

Kakšne so danes razmere... pa pot za ''normalne'' planince ... baje bolj priporočajo italijansko smer??!! Prosim za mnenje, in kakšen dober nasvet..

Moj nasvet je, da si dobro prebereš opise pristopov na Mangart na tej spletni strani in se nato odločiš, katero pot izbrati.

Italijanska pot na Mangart poteka od sedla do vrha in je najlažji pristop na Mangrt, težja je Slovenska pot, kjer lahko manj izurjenim že pride prav samovarovalni komplet.

Via italiana se konča na sedlu, tako da moraš v vsakem primeru na vrh priti po eni izmed omenjenih poti. Kot že velikokrat omenjeno, je ta pot primerna samo za izurjene gornike, ki nimajo strahu pred višino, obvezno pa je tudi samovarovanje.

Srečno!

Hvala za info.. upam, da je tako označena italijanska pot da ne ''zaidemo'' na kakšno ferato ??

Odcep za Italijansko pot je dobro označen, nad sedlom se držite leve!

Kljub malce medlim nogam zaradi kolesarjenja iz Kranjske gore do Mangartskega sedla, sva se s sinom pridružila moji ženi pri skupnem vzponu po Via Italiani na Mangart. Da noge niso bile dolgo medle so poskrbele pekoče koprive pri spustu proti bivaku Nogara. Doli smo se opremili z samovarovalnimi kompleti in čelado ter se postavili v vrsto pri začetku plezalnega dela. Pred nami sta bili dve skupini. Tista prva je štela kakih petnajst članov, ki se nikakor niso mogli skobacati prek začetnega dela in nato skozi luknjo. Kljub skorajšnjemu obupu, smo vendarle tudi mi prišli na vrsto. Prva skupina štirih članov nas je že v začetnem delu dobrodušno spustila naprej. Več negodovanja je bilo pri drugi, večji skupini tujcev saj smo se vrinili med njih ravno takrat ko so počivali, a z malce negodovanja so nas vendarle spustili naprej. Po preplezani ferati nismo nadaljevali na vrh, ampak smo se vrnili do avta, ter spakirali domov.
O ferati moram reči da je zelo lepo speljana, večinoma poteka rahlo proti levi, tako da kamenje ne pada po tistih, ki hodijo pod nami. Železja je dovolj, že skoraj preveč, saj je tudi kamen čvrst, oprimkov in stopov je tudi naravnih precej. Prepadnost poti me ne moti, saj je podobno skoraj pri vseh feratah. Dejansko je vseeno če je pod mano 50 ali pa 500 metrov zraka.
Skratka užitek je plezati po njej in zagotovo se še kdaj vrnem.

V sredo sva s fantom sla na Mangart po via italiana, nato slovenski, sestop po italijanski. Na M. sedlo sva prisla okoli 6h, se spustil do bivaka (obstaja tudi ena krajsanca, da ni treba do bivaka, samo midva nisva vedela, ker sva sla prvic). Malo sem bila nervozna pred to ferato, ker sem brala bav-bav, na koncu pa je bilo ful fajn, je hitro minilo, ker si pac stalno fokusiran na plezarijo, pa uzivancija . Kar se pa izpostavljenosti tice - sem namenoma pogledovala dol, kao test-lepi razgledi so . Ni bilo tko dramaticno, kot sem pricakovala. Sva bla pa kar ponosna nase. Pa se lep dan je bil

V sredo je bil Mangart res oblegan z vseh strani. Midva sva se z vnukinjo povzpela po slovenski,sestopili pa smo po italijanski.

Res je, šele ko se povzpne človek na Mangart kjerkoli iz "doline" začuti kot si rekel "dimenzije" te gore. Sicer pa si lahko le predstavljate, kako boljši bi bil Mangart brez cestnega dostopa. Še zdaleč vrh ne bi bil tako oblegan, saj bi se vsak zanj moral kar pošteno potruditi. Samo o tem razvrednotenju gora je že tekla beseda nekje drugje...

Lp!

24.8.iz sedla v grapo do vstopa v ferrato.Gneče ni bilo.Po plezanju še v slovensko in na vrh.Megla na vrhu je odhajala in prihajala,prav tako tudi glorije.Sestop po italjanski.
OPOZORILO BRALCEM:NOVI KLINI NA FERRATI VIA ITALIANA,KI SO ZALITI Z BETONSKO MASO ZAČENJAJO POPUŠČATI.ŠE KAKŠNO LETO PA JIH BO MOŽNO IZPULITI.

Po dolgem odlaganju, skrbeh, strahu, pripravljanju sem tudi jest zmogel ferato Via Italijana. Štartal z dnem iz Belopeških jezer. Pohodnikov namenjenih na Via Italijana ni bilo veliko, pet sem nas naštel ob zgodni uri. Do bivaka Nogara(cca 1900mnv) je pot kar fajn strma razen prvega kilometra, ki poteka po makadamu. Na bivaku Nogara je zbito steklo od vrat tako da sedaj visi deka. Pod bvakom teče s tankim curkom voda. Ferata je po mojem mnenju v odličnem stanju. Na vrhu veliko ljudi kljub delovnem dnevu. Navzdol šel po Slovenski poti do sedla, nazaj do bivaka Nogara in v dolino. Skupno sem prehodil malo več kot 13km, vzpona pa 2000m

Bravo, Andrej!

Jutri se odpravljam po telje poti. Če bo slučajno kdo danes videl tole vprašanje, me zanima, če si ves čas po via Italiana pripet ali so tudi deli, ko ni te možnosti?
Sicer bom pa kmalu ugotovila

Pripneš se lahko povsod kjer je potrebno srečno

Če se prav spomnim je več ali manj stalno zajla (ampak se ne spomnim 100%), se je pa ponekod treba malo pretegnit, da se prepneš. Je pa pot zelo dobro zavarovana.
Evo, še en odgovor tik pred mano.

Samo da ne boš pomešala Italjanske poti na vrh in via Italiana na sedlo .. dobro namerno opozorilo

Hvala vama za odgovore Sta res ekspresna
Daaam... vem, da gre za dve različni zadevi - imamo namen do sedla, potem dol do bivaka Nogara, gor po via Italiana in slovenski na vrh, dol pa po italijanski
Bolj me zato zanima, ker če nisem pripeta nad visoko globino, me začne malenkost dajat vrtoglavica, če sem pripeta, je pa ok Sem pa pogledala različne slike in videe od via Italiane in videla, da je precej "zračna", zato mi je pomembno, da sem lahko pripeta

Odlično je zavarovana. Kak kos vmes ni, ampak to so kratke široke prečke, kjer ni potrebe (v spominu imam samo eno). Bo še prehitro mimo.

V nedeljo, 9.9.2012, smo se odpravili na Mangart. Iz Mangartskega sedla smo se spustili do začetka ferrate Via Italiana, jo preplezali in pot nadaljevali po slovenski poti navzgor, spustili pa smo se po italijanski strani.

Ferrata je precej adrenalinska in jo priporočam le izkušenim, saj je potrebna predvsem moč v rokah, ter tistim, ki se ne bojijo višine, saj je prepad kar precejšen. Pot je izredno dobro varovana, saj je zajla ves čas. Varovala so v odličnem stanju.

Slike iz pohoda si lahko ogledate na spletni strani Planinskega društva Matica Murska Sobota: http://www.mojalbum.com/pdmaticams/20120909-mangart-cez-ferato/foto/20041540

Ponedeljkovo jutro v Bovcu naju takoj spravi v dobro voljo,edino oblačnost nad Mangartom in pa možnost dežja,naju malce zaskrbi.Zapeljeva se do gongole,kjer spet ugotoviva,da le ta ne dela,samo še vikende,pa tudi cena 17evrov,proti 10 v Selli naju začudi.Tako se zapeljeva na M.sedlo,(prvotno sva mislila turo začinit s kolesom!)spust na Noggaro,kjer srečava 2 Poljaka,v steni pa so že 3je Slovenci.Zelo hitro sva segreta ko malo pohitiva,varovala so odlična,izpostavljenost pa je kar huda,ni za vrtoglave.Ena ura zelo hitro mine,ko si čisto skoncentriran na plezanje in Nina je kar razočarana,ko izstopiva na sedlo,kajti najbolj uživa v vertikali.Na Slovenski dohitiva tri Slovence ki so prišli iz Belopeških in na vrhu veselo poklepetamo.Oni se zavedajo da imajo še kar dolg spust,midva pa lahko še uživava na vrhu,skoraj sama,ker avto je blizu in pa soba v Bovcu..

Ko smo se lani vračali z Mangarta sva opazovala vzpenjajoče po Vii Italiani. Mene pa tu že ne bodo videli, je rekel. No, leto je mimo, nekaj izkušenj nabranih, malo spretnosti pridobljene, samovarovanje ne le da imamo, ampak ga znamo tudi rabit. Pa sva šla. Jaz ne prvič, on pa vdano za menoj. Lepo varovana, zračna, ne predolga, zahteva seveda zbranost in mirnega duha, požene malo adrenalina, pa sva bila čez. Saj poznate nasmeh po tem? Še meni se je dobro zdelo. Mangrt sicer po običajnih poteh iz sedla oblegan (manj po slovenski), ne glede na prepoved se marsikdo zapelje do vrha sedla. Če pa se vedete, kot je treba, vam to pot podaljša le za 20 minut. Pa še na osvežitev greste potem lahko v kočo, saj greste mimo. Nazaj grede sva se ustavila še na Belopeških, tako, za firbca. Svež, lep dan je bil. Eden takih, ki povezuje.