Husky, čestitke.
Sedaj sem tudi potolažen, da nisva (v očeh mnogih) edina »neodgovorna starša«, ki z lanskega junija rojenim otrokom zahajava v gore.
> Gorazd G: "iz Montemaggiore-ja" Kje pa je to?
>ksena: to je vas Matajur - italijansko ime za to vas in hrib.
Vem, ksena, vem, da je to vas Matajur. Samo cinično sem se odzval na "inovativne" izpeljanke italijanskih imen za kraje, kjer je slovenska beseda še vedno zelo živa. Celo Italijani sami se tega zavedajo in so na zemljevid tega območja zelo lepo napisali tudi slovenska imena vasi, gora, rek, potokov ... Kaj nam to pomaga, če Slovenci sami izumljamo neverjetne izpeljanke italijanskih imen, ker si menda naša imena težko zapomnimo.
»Že italijanska imena teh krajev so posebna in nekatera težko zapomljiva,« berem na prejšnji strani, ko se je bilo treba braniti pred popolnoma upravičenim komentarjem: »Ložac, Matajur.... Če ne verjamete, da ta imena še obstajajo, se ustavite kdaj v Domu na Matajure in prisluhnite govorici mladih oskrbnikov iz nadiških dolin.«
Včeraj sem prebral: »Tudi midva sva bila spet gor iz Montemaggiore-ja ...« Resno se sprašujem, kolikokrat mora Slovenec še iti na Matajur, da si bo zapomnil oz. z zemljevida (slovenskega ali ITALIJANSKEGA) uspel prepisati (če si že zapomniti ne more), kako se po slovensko reče kraju Montemaggiore.
Še fotografija italijanskega zemljevida Tabacco 1 : 25 000, št. 41 in nekaj čtiva o Matajurju (če se komu ljubi brati) izpod mojih prstov.
http://www.gore-ljudje.net/novosti/44681/ Pa brez zamere.
Morda še ni prepozno ...