Matkova kopa

garmont tale izlet ti tudi jaz zavidam. Dobro ste vsi trije opisali tudi sestop.
Zdaj se moram pa samo še podati na pot. opise vozim v avtu že 3 mesece.
Ko pa tole gledam, mi je pa kar hudo, ker mogoče letos ne bo več priložnosti.

Garmont, se spomneš kako smo enkrat pri Igli z Milanom "analizirali" te poti?
- spodnja
- srednja
- zgornja
in potem še to pot po grebenu do Matkovega sedla.
Oktobra sva šla z Milanom zadevo razčistit na teren. Štartala sva pri zapornici in prečila do ovinka nad katerim se gre potem levo, kjer se prične ali konča srednja pot. Potem poiskala odcep desno in po grebenski poti do Matkovega sedla. Ven prideš pri podrtem stanu ali pa mejnem kamnu, katerega je napisano število na deski. Potem sva šla po grebenu proti Matkovi kopi. Namesto, da bi se spustila po zgornji navzdol, sva šla pa v steno. Tu je pa Milan trdil, da je to zgornja pot.
V začetku še ima sledi poti ( po moje so stečine ), potem se pa izgubijo vsake sledi. Potrebno je iskati prehode in nekaj plezanja, ki pa ne presega II. Bolj je težava z orientacijo..
Ven sva pa prišla na melišču po vrhom Kope ( po moje Garmont tvoja fot. 4 ). Spustila sva se pa potem po grapah do poti v Matkovo krnico. Povratek pa naredila po spodnji poti v kot.
Ko sva potem delala analizo sva prišla do zaključka. Milan je spregledal odcep, kjer se odcepi srednja/zgornja pot. Tako se je vedno vračal po srednji.
To, kar sva pa midva sedaj prehodila je imel pa za zgornjo pot. To je pa enkrat pred leti že sam prečil ( približno tako, kot sva sedaj to ponovila ).
Prednost tega prečenja je: če zanemariš nekaj ruševja in plezanja = ne izgubiš višine, ker se ne spustiš tako globoko kot se pot.
Tako sva na terenu razščistila te Matkove poti.
Prilagam še približno vrisano smer najine "zgornje" poti - rdeče
rumeno pa zgornja in srednja. Mogoče sem odcep srednje malo zgrešil?
Bo pa pokomentiral Drago, ki te poti zelo dobro obvlada!
lp vsem

Sam sem imel za "zgornjo" pot tisto, ki pripelje pod Jerebičje, nato pa kreneš levo proti Matkovem sedlu.

Če gremo od Matkove krnice se potem razcepi: En krak (srednja ) se spusti in vodi v grapo, kjer je tista elektro zajla.
Drugi krak ( zgornja ) se pa dvigne mimo solnice na greben in potem nadaljuje proti Matkovem sedlu, Jerebičju.
Tisto rdeče začrtano, kar sva hodila z Milanom pa mislim, da ni nobena pot. Prednost je pa, da se ne spustiš tako nisko in prideš malo pod vrh Kope.
lp

Po moje bi morali vprašati Matka za njegove poti.
Sam razumem kot zgornjo pot tisto, ki začne na prvem izrazitem desnem ovinku nad Matkom, gre do Jevševca (stan) in nadaljuje še malo po grebenu in nato levo navzdol mimo solnice in naprej do stika s srednjo potjo. Obe potem končata v Matkovi krnici, enako, kot spodnja pot.
Glede na to, da so to verjetno bivše poti pastirjev, je to tudi edino logično.

Danes užival na njenih pobočjih, v belini, v gaženju, v poplezavanju v suhi skali proti vrhu,...
Do Matkove krnice sem se komaj prebil brez posebnih pripomočkov (krpelj). Med tistimi borovci ne verjamem, da bi veliko pripomogle k lažjemu vzponu. Nad krnico so bile razmere boljše, v zgornjem delu pa je bilo skoraj kopno.
Vračal sem se po srednji poti, ki pa je, kot ponavadi, zelo zasnežena. In vedno je tam mehki sneg! Za sestop idealno, za vzpon pa ne priporočam. V spodnjem delu srednje poti, sem, kot običajno, zavil po bližnjici v dolino.
V dolini se je celo prikazalo sonce in lepo zaključilo današnji dan, dan za dušo.

Za takšno turo je samo plus premalo,"BRAVO"

Ko sem videl naslov: Matkova kopa. Takoj vedel, kdo je bil gor

Me prav zanima, koliko Slovencev v zimskih razmerah zna in zmore tja gor.
Enkrat v bolj prijaznem letnem času me boš vzel s sabo.

V današnjih razmerah pa res ni bila nič posebnega. Samo naporno za moja leta.
Dejan bi se pa sprehodil gor in dol.
Zakaj pa je tako osamljena? Me veseli, da je tako, vsaj ni podobnih problemov, kot so na Begunjščici.

Drago, kaj naj rečem ...
Podoživljam tvojo turo, ki me še čaka (v zimskih razmerah, seveda). Časi so čudni, zatorej mirujem ...
V Matkovo kopo sem se zaljubil ob prvem pogledu od Žibovta. Upam, da zdravje še služi, ko znova pokliče.

Lijaneja, zakaj primerjave? Matkova kopa privabi vse srčne.

Lp,
Stane

Kopa me venomer preseneti in tudi danes ni bilo nič drugače.
Najprej sva zgrešila prehod grape na zgornji poti , nato pa zaradi tega povsem brezpotno do Matkovega sedla. Strmo in še enkrat strmo.
Kasneje sva ujela zgornjo pot, na vrh Kope pa sva se povzpela iz avstrijske strani. Po grapi do vrha grebena, čezenj in potem na vrh.
Sestop po spodnji poti v Kot. V Kotu cvetijo lepi čeveljci, ogled teh pa nama je seveda polepšal današnjo zahtevno turo.
Lp

Ja, vsak izgovor je dober, da lahko doma potem rečeš, da moraš iti še enkrat...

Lahka tebi, največji poznavalec tega dela nekoristnega sveta.

Tone, ne boš verjel, prvič sem bil v Matkovem kotu leta 2009!
V "mladih" letih tja niti nisi mogel brez kontrole. Zato pa sedaj grem bolj pogosto, ampak geppo, JTrogar, Volk, Aonuk1 in še kdo so tam še bolj doma (poglej prve strani te teme).

Današnji vzpon ni bil namenjen kot nek odgovor k temu kar je Drago napisal zgoraj.
Planiran je bil že na začetku tedna. So pa nekateri odpovedali sobotni vzpon po "normalki" zaradi napoveda neviht v popoldanskem času. Tudi prav, neprijetna bi bilo, da nas neurje ujame med potjo. Smo pa "lokalci " igrali na karto, da nevihte ne bo zaneslo preko Mrzle gore nad Matkovo. Kar se je izkazalo za pravilno. Ko smo se vračali je deževalo na področju Raduhe.
Vzpeli smo se po grebenski do Matkovega sedla ( 219 mejni kamen ). Po grebenu proti Matkovi. Zatem spustili do zoba in po Milanovi varianti prečili pod steno. Mislim, da del variante Volka iz 4.6.2015. Samo, da nismo šli tako daleč na greben kot je orisal. Prej smo šli po grapi navzgor do vrha. Niti ne preveč zahtevno.
Z vrha smo se spustili po pristopnih grapah do zgornje poti. Prečili do krnice, se osvežili pri izviru in spust po sponji poti. Prečili številne grape in po cck. 7urah 30min zaključili na izhodišču.
lp

Ko veš, da greš z dvema poznavalcema teh koncev, sploh ni pomislekov...bil je enostaven JA

Glede samega poteka naše turce bi težko kaj dodala, saj je Geppo že vse lepo opisal. Sama sem nad "potjo" navdušena, gre pa za zahtevno orientacijo, še posebej, ker je kar nekaj stezic, stečin, ki bi mene kar hitro zavedle...drugače pa so prehodi, sploh v delu nad Matkovim sedlom res tako izvirno speljani, čeprav sem se včasih zalotila, ma, kje bomo pa tukaj šli ehhe in na daleč res kaka grapa izgleda strašljivo, ko pa si v njej, je vse "plezljivo in hodljivo", seveda z veliko mero pazljivosti, saj je vse zelo krušljivo in za vzeti s sabo. Naredili smo krožno turco in ker ima vseeno vreme prvo in zadnjo, sploh tam nekje višje, sem si prvo malico zaslužila v Krnici in dobila nazaj liter tekočine, ki sem jo pred vzponom tako skrbno predala
Razgledi so zdržali, prav tako vreme in kljub temu, da smo danes naredili kar lep krog, ufff, bo treba še priti, saj je tudi tukaj dela ogromno...
O družbi vse pohvale in glede na to, da poznata skoraj vsako smreko ali pa skalo, je bilo to "raziskovanje" en velik užitek in privilegij

Čestitke za opravljeno turo poznavalcem in raziskovalcem Matkovega kraljestva.

Huda tura. Čestitke vsem, fantom in puncam.

Lepo, fanta, da sta z 'brhkim' dekletom delila lepote kraljestva Matkove kope. Vsekakor prestižna tura, ki se ti za vedno vtisne v spomin.

Vse lepo.