Moji spomini gora skozi objektiv

Nekatere bi radi stisnili v svoj objem in jim nikoli ne pustili oditi. Naj ji bo dano, da ostane še med vami.

Iskrena hvala za vzpodbudne besede.

tudi jaz stiskam pesti!!

In se je zgodilo,
da srce nam vsem se je z žalostjo napolnilo.

Žalost svojo bomo blažili tako,
da se čimvečkrat podali bomo na goro.
V vsakem cvetu našli bomo tvoj nasmeh,
ki bil je blag in najtoplejši od vseh.

Pogrešali bomo tvoje iskrice v očeh,
čeprav že dolgo nisi bila več pri močeh.
Pa tvoj smisel za humor in šalo,
ki si jih stresala kadar se je le dalo.

V mislih vedno boš hodila z nami,
nikdar ne boš ostala sama, ljuba mami.

Bravo naš ati

@otiv....moje iskreno sožalje
Našla sem svoj mir
v večnosti tišine;
Našla sem svoj prostor,
kjer ni več bolečine.

@slavi0902 iskrena hvala za vse napisano,
cvetje tvoje kot narisano. Oboje človeku dobro stri,kadar pri srcu ga boli.

Odhoda najdražjih ni moč preboleti,
v sebi resnici ne da se verjeti.
Celo, ko resnica ti v dlani leži,
jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.
Globoko se v sebi s teboj žalostim.
da čas ti ozdravi vse rane, želim.
Iskreno sožalje izrekam ti,
naj v srci tebi mama najdražja večno živi!
Janez

Janez hvala ti za prelepe in iskrene verze.

Naj zapišem še misel moje mami:"Življenje gre svojo pot,le ljubezen,ki jo imamo v srcih je večna."

Spomin na pokojne drage,
ki radi so imeli gorske zmage,
je lahko tudi obisk gora,
na katere hodili so veselega srca.

Tja gor se bom podal

Lepi spomini na minulo sezono skozi objektiv fotoaparata,čudoviti razgledi,lepe poti,rožice takšne in drugačne,od Štajerskih hribov do Gorenjskih velikanov....1.del in 2.del.

VIDEO


VIDEO-2.del

@pohodnik38,prijetno je s pomočjo tvojega videa obujati spomine na prehojene poti.
Hvala ti,odlično si to pripravil.

hvala

Najlepše je obujati spomine na prelepa grebenska prečenja. V Julijcih jih imamo kar precej . Popularno je prečenje od Rodice na Črno prst, ki ga pravzaprav lahko začnemo kar z gondolo in dvosedežnico,ki pripelje poleti do Orlove glave. Nato gremo do postaje vlečnice Plato in od tam pod vrhom Šijo na levo prek Zadnje Suhe, prek sedla Čez Suho, nekako se izognemo vrhu Male Rodice, se povzpnemo na Rodico kot naš recimo štart. Jaz sem šel na to prečenje malo drugače. Prišel sem na Rodico prek planine Poljane, planine Suhe kar po neoznačenih stezicah in po brezpotju direkt na vrh Rodice. Nato pa sledi prijetno skoraj triurno prečenje do Črne prsti. Hodimo mimo Suhe Rodice, Raskovca, Matajurskega vrha, Poljanskega vrha, Konjskega vrha, Četrti. Končno pridemo do sedla Vrata, ki je že v bližini Črne prsti.Seveda teh vrhov razen Šije, Rodice in Črne prsti ne ločim.S Črne prsti lahko sestopimo na planino pod Liscem in tu v Bohinjsko Bistrico. Za vračanje je dan kar prekratek, idealno je iti z dvema avtoma in vsaj v dvoje, da ga eden pusti pri spodnji postaji gondolske žičnice, drugi pa v Bohinjski Bistrici.Jaz sem imel vreme srednje-ni bilo prevroče-šel sem sredi poletja.

Nisem tak umetnik fotografije in grafike kot Tone, pa vseeno.Najbolj nam ostane v prelepem spominu osvajanje Triglava. Tu je eden mojih vzponov na Triglav prek Plemenic.Slik ne bom podnaslovil, naj govorijo same zase.

Kar zaljubljen sem v Poliške Špike. Seveda jim ne dajem prednosti pred slovenskimi gorami.Žal so mi slikce od lani od poletne sezone zginile zaradi okvare računalnika.Na poti Ceria-Merlone sem naredil 200 posnetkov.Srečal sem na tej poti čredo petdesetih samcev kozorogov-sploh se mi niso umikali s poti-previdno in počasi sem ji obšel. Obvezno moram to letos ponoviti.Ujeti bo treba samo lepo vreme.Kralj Poliških Špikov pa je nedvomno Montaž, ki ti za vedno ostane v spominu.

Prelepi so spomini na prečenje Bogatin-Kuk.Kako začeti-najbolje na Savico, na Komno, na Bogatinsko sedlo in tam na levo pa smo na začetku. Že do sem pa se kar nahodimo. To je tura za cel lep poletni dan.Kako nazaj-jaz če se le da ne grem po isti poti. Za Škrbino se gre na planino Pod Migovcem, res da planino vidimo pod potjo, nato pa lahko prek planine Govnjač nazaj k Domu na Komni, ali pa pred planino Govnjač zavijemo desno po krajši poti k domu. To je lahko prečenje, brez kakšne plezarije po skalah, nič prepadnega-primerno za vsakega gornika, če le ima dovolj kondicije. Vode pa vmes ni, dovolj tekočine moramo imeti s sabo.Sicer nisem ujel ravno najbolj sončnega dne, pa vsaj vroče ni bilo preveč, sicer zna biti v srednjem poletju zelo vroče.Velja štartati s Savice zelo zgodaj.Jaz sem štartal kar prek Komarče mimo Črnega jezera, ki je še posebej čarobno v zgodnjem jutru, na Komno, ravno zato, da ne grem dvakrat prek tistih 49. serpentin.

Zelo rad grem do dveh bivakov od Suhadolnika iz Kokre. To sta bivak pod Kočno in bivak pod Grintavcem. Bivak pod Kočno je nedavno praznoval 60. obletnico in na ta dan sem ga obiskal. Običajno grem na Grdi graben in prek Spodnjih Dolcov -prelepi pašniki gamsov in nato na Ovnov čer na Cojzovo nazaj.To obletnico je še celo vreme proslavilo.Samo to ni bil običajen dostop do bivaka pod Kočno. To je bila lovska pot na Suhi Dol koder me je vodil prijazen pohodnik. Sam tega prehoda ne bi našel.

V spominu nam ostanejo prijetna druženja, prelepa narava, naravne znamenitosti, spomini davno minulih časov -prelepo . Treba je v živo it v Hrvaško Istro občudovat Pot Sedmih slapov. Začnemo v isterskem mestecu Buzetu.