sobota, 18.2.2023
Puzzle oziroma sestavljanka. Kup koščkov raznoraznih oblik, ki šele na koncu, ko vstaviš zadnji košček na pravo mesto, pokažejo vso sliko. Celoto. Tudi življenje je svojevrsten puzzle, nekateri koščki sedejo na svoje mesto kot ata na mamo, nekaterim svoje mesto iščeš lep čas, preden ga najdeš. In če je pri puzzlu zadnji košček slika v celoti, zna biti, da v življenju zadnji košček na pravem mestu pomeni konec. Konec, ende, the end, fine. Vdahneš, izdahneš, tema, z zadnjim koščkom si izpolnil življenje. Kakorkoli že, danes sem v svoj puzzle vtaknil še en košček, še en spomin, kdo ve, kako velika je slika dejansko, to je, koliko koščkov ji še manjka do celote oziroma konca.
Po poti 644 gor ven, na vršnem pobočju nekaj snega, ki ne ovira hoje. Tekom vzpona megla in nizka oblačnost, takisto na vrhu, mraza nobenega. Posledično posedanje v kolibi pod vrhom precej krajše kot običajno. Sestop do razpotja pod vrhom po taisti poti, od tam pa na drugo stran, do Potoka. Tod pot precej zasnežena, gaz trda in poledenela, derezice morda ne bodo odveč, sam sem zmogel brez. Udobno in varno. Sprehod skozi Potok užitkov poln, samote in miru v izobilju. Preden sem se vrnil v dolino, sem se pomudil še na pokopališču, krasen kraj za večni počitek. Do doline užival v tišini, žuborenju potočka in cvetenju telohov, trobentic in zvončkov. Čudovit dan, globoko doživet, nepozaben
https://tubojan.blogspot.com/2023/02/monte-jama-2023.html