Prejšnjo soboto sva z ženo obiskala Zabrložnico, kjer je ona pozabila očala. To je bil zadosten razlog, da sem se v sredo spet odpravil tja gor.
Sprva sem imel v planu samo, da si ogledam votlino pod ostenjem Savinjeka. Do votline sem se povzpel po grapi hudournika, ki jo zagledamo, ko pridemo skozi okno. Višje sem bil, večja je bila strmina, prav v votlino pa se mi ni uspelo povzpeti. Nato sem se spustil malo nižje, prečil v desni krak grape in se zopet začel vzpenjati. Po kratkem ogledu terena nad mano se odločim za vzpon po grebenu ob desni strani votline. Greben je zelo ošiljen, izpostavljen na obe strani in zelo krušljiv, zato mi je pobral veliko moči. Nad votlino pridem na lovsko stezo, po kateri nadaljujem na Zabrložnico. Mogoče kdo ve kam pelje ta steza? Kot sem predvideval, sem pred kočo našel očala. Po krajšem predahu sem nadaljeval navzgor po poti za Okrešelj. Na drugi strani sedla med Matkovim oknom in Turni sem opazoval trop sedmih gamsov. S sedla sem zavil navzgor proti Matkovemu oknu, kar je bil moj naslednji cilj. Pri oknu sem bil v dilemi, ali naj sestopim na Okrešelj, ali nadaljujem navzgor po grebenu proti Mrzli gori. Ta greben mi je bil popolna neznanka, zato sem se ga lotil po načelu, dokler se lahko še varno vrnem. Prva polovica grebena mi ni delala večjih težav, čeprav sem napredoval počasi. Ob pogledu na drugo polovico pa se mi je zdelo nemogoče nadaljevati. Na desni strani neprehoden prepad na Matkovi strani, začetek direktno navzgor tudi skoraj navpičen, samo na levi se mi je ponujala rešitev po strmi krušljivi grapi na vrh. V sami grapi se mi je zazdel vzpon po njej izvedljiv, čeprav bi bil sestop po njej vse prej kot enostaven. Zgornji del grape se postavi skoraj povsem pokonci in me je zaradi naloženosti dodobra izčrpal. Nadaljevanje je bilo potem lažje, če temu lahko tako rečem. Ko sem se poabzajlov na škrbino grape z Hudega praska, je napetost v meni popustila in jo zamenjalo veselje, ki mi je dalo novih moči za nadaljevanje do vrha. Ob sestopu na Okrešelj sem užival v popoldanskem soncu in samoti. Pri izviru Savinje sem si napolnil meh, ki je ostal prazen malo pod Mrzlo goro in se do slapa komaj odžejal. Greben je zelo zahteven in zahteva od človeka precej izkušenj hoje po brezpotju in v plezanju.
Lep pozdrav in varen korak izpod lepih Golte, Janez