Mrzla gora

Turbo!
Zaradi novodobne morale obiskovalcev gora (ne planincev), palice niti v kočah ne puščam odložene, ali obešene na za to "namenjenih" mestih. Pride z nekvalitetnimi palicami za 10€, težkimi kot hudič in jih v taki samopostrežbi zamenja za ...

>obiskovalcev gora (ne planincev)

Prvič slišim, da je "planinec" moralna kategorija...

SamoK!
Domnevam, da si kar nekaj mlajši, zato boš še marsikaj "prvič slišal". Preberi "Častni kodeks slovenskih planincev", pa ti bo marsikaj jasno in tudi cinizem te bo minul.

Morda pa smo se nekateri otresli moralističnega dojemanja pač še ene prostočasne aktivnosti. Planinci smo tisti, ki hodimo v planine (okej, zgodbo o planincih in gornikih tu pustimo ob strani), tako kot so ribiči tisti, ki lovijo ribe, nogometaši tisti, ki igrajo nogomet in kolesarji tisti, ki vozijo kolo. Nič več ni od tega.

S to razliko, da se morajo kolesarji držati CPP, ribiči ribolovnih pravil, nogometaši nogometnih.. Ali morda hočeš povedati, da se teh pravil ne upošteva, če gre za prostočasno aktivnost?

In planinskega kodeksa, ki sicer ni zavezujoč ali obvezen za gibanje v gorah (hribih, planinah... ipd.), pa ne bi poskusil upoštevati nihče? Ker je to neko vsiljevanje moralnih norm?
Jaz mislim, da gre tu samo za beg od odgovornosti.

Bi se strinjal z Juliusom, da je čas prinesel spremembe tudi v gorah. Tam je v naši mladosti veljalo, da nihče ne krade. In tudi zares je bilo tako. Kjerkoli si lahko pustil opremo, ali na poti ali pred kočo, v koči...
Ups, spominjam pa se, da je bratu na starem Grohatu planinec zamenjal čevlje (pred točno 40 leti) in z njimi odšel v dolino proti Rogovilcu. Že prejšnji večer je v razgovoru z nami tarnal, da si je kupil prevelike, bratovi pa so mu bili zgleda ravno prav na nogah. In jo je že navsezgodaj "podurhal" v dolino.
Seveda sva ga s kolegom še pred Rogovilcem dohitela, zamenjala čevlje brez grdih besed in odšla nazaj preko Arte na Raduho, kjer smo potem skupaj nadaljevali turo.
Bil je to osamljen primer, ki se ga spomnim.

Sedaj je tudi oprema dražja, bolj kakovostna in cenovno ni vsem dostopna, mediji nas vsakodnevno "filajo" z oddajami in poročili, ki z vzgojo mladih nimajo veliko skupnega. Zadnjič sem prvič gledal film Gremo mi po svoje in sem bil naravnost zgrožen. Fantje v filmu so bili že v dilemi, ali kradejo ali ne, ko so vzeli hrano iz pastirskega stanu.
Če na takšen način vzgajamo mladino, potem se ne čudim, da tudi v gore prihajajo slabe navade.
Žal bo treba na svojo lastnino paziti povsod, tudi pod Mrzlo goro, kjer o tem debatiramo. Tudi na tej poti so že ukradli palice članu našega foruma.

>Zadnjič sem prvič gledal film Gremo mi po svoje in sem bil naravnost zgrožen. Fantje v filmu so bili že v dilemi, ali kradejo ali ne, ko so vzeli hrano iz pastirskega stanu.

Torej niso bili planinci, če prav razumem.
Mogoče obiskovalci gora?
Ali pa nogometaši?
Ne, ti tudi ne kradejo, če sem prav prebral.

In @SamoK, kaj si hotel povedati ?
Ali pa Samo, da se oglasiš...

dprapr, lijaneja, grega z brega: najprej hvala vsem za odgovore. Sem se ob njih tudi pošteno nasmejala! Takole, za soboto je bil plan B, namesto Mrzle gore smo s prijatelji obiskali Rjavino, po plezalni gor in čez greben na Staničevo kočo, še skok na Begunjski vrh-ko se sonce poslavlja, in nato še naslednje jutro po sončni vzhod, nazaj v dolino pa po Tominškovi. Krasno je bilo. Tako da, Mrzla gora me še čaka. Strah-hja, tudi deloma zaradi imena (Mr-Zla), deloma ker ima neobvezen žig v knjižici, to tudi nekaj pove o dosegljivosti, ali pa sem si jo tako narisala v svoji glavi. Se oglasim, ko se srečam z njo. Srečno vsem na poteh! Valerija

Kljub dolgoletni planinski "karieri", sem pustila Mrzlo goro čakati zelo dolgo.
Z velikim spoštovanjem sem se je lotila. Si ga zasluži in je prav zaradi tega tako zanimiva. Meni ena najlepših gora v Kamniško Savinjskih sploh. Sam najbolje oceniš, kako zahtevna je.
Povsod je potrebna previdnost, izkušnje pa seveda zelo dobrodošle.

Srečno na poteh.

Regina velik bravoooo,Mrzla gora je res gora ki pusti pečat

Hvala, Martina.
To je bilo sicer pred dvemi leti. Bo treba še iz druge smeri, iz Matkovega kota.

Meni je Mrzla gora izjemno všeč. Je pa treba vedeti, da ni ravno pretirano okovana v železje. Za nekoga, ki se počuti bolj lagodno, če je (samo)varovan pač Mrzla gora (še) ni najbolj primeren cilj. To pa ve vsak pri sebi. Ponavadi občutki in samozavest pride s kilometrino.

Včerajšnji obisk Mrzle gore ..čez Hudi prask poplezavanje in potem malce nad Latvico del po markirani poti proti vrhu, malce pa zopet po svoje.Nad Okrešljem naju je spremljala do vrha megla, tako da se ravno zaradi nje nisem upala po grebenu do vrha, ko prideva na vrh se nam odpre...pravljično in uživaško je bilo potem posedanje in razgledovanje...sestop po markirani na Okrešelj in v dolino.Obiska kar veliko, sploh pri domu gneča

Ob 4:30 štartamo na začetku Matkovega kota in se podamo proti škafu in naprej čez Latvico proti vrhu Mrzle gore po vzhodnem grebenu kamor pridemo po 4 urah. Spust po isti poti, pot precej krušljiva zato pazljivost ni odveč še posebaj pri spustu.

Dragi prijatelji,

Molila bih informaciju o sneziscu, ako ga ima, na putu prema vrhu Mrzle gore.

Zahvaljujem unaprijed
Srecno v hribi

Snega ni. Srečno!

Čez kakšna 2 meseca bi pa znalo že pobeliti, verjetno že prej

V nedeljo sva z možem obiskala to prelepo goro.
Start na Ravenski Kočni, po Slovenski na Ledine, naprej na Jezersko in Savinjsko sedlo v Mrzli dol...potem pa v hrib
Razgledi so bili dobri, pot brez posebnosti. Jeklenice ,kolikor jih je ,so b.p.
Kamenja na njej v izobilju...a se da stopiti na skalo, ki hvalabogu ni tako zlizana kot na naš najbolj obiskani vrh...vseeno sva srečala kar nekaj ljudi. Je pa pihalo prav mrzlo...za eno skalo se je skrival gospod v kratkih hlačah(dolge je menda pustil v avtu, ker je bilo v dolini vroče)

Danes sem šel na Mrzlo goro preko Hudega praska, vendar ne po klasični poti, ampak preko sosednje leve/zahodnje grape preko prehodov do vršnega dela Diehlovega žleba in nato prečil do grebena nad Latvico.

Do vstopne grape se lahko pride po poti, ki vodi do običajne poti čez Hudi prask. Grapa je lepa, z malo kamenja in s kompaktno skalo. V delu do Lunce predstavlja največji problem krajši skok, drugače pa celotni del do pomola z ruševjem pod Detelco omogoča konstatno plezanje zmerne težavnosti. Do pomola se je potrebno nekoliko boriti z ruševjem, od tam pa je treba najti smiseln prehod mimo Detelce do pobočij pod grebenom. Ta del je najbrž tudi najtežji, še posebej zaradi izpostavljenosti in nevarnosti padca v Diehlov žleb. Po Detelci težavnost popusti in ostane le še iskanje prehodov mimo trat, ruševja in skrotja do grebena.

Gledano v celoti je pomoje ta varianta nekoliko težja od klasike. Vendar pa skok v začetnem delu in prečenje od pomola do grebena dvigneta težavnost še za odtenek.

Prilagam tudi link do slik z boljšo resolucijo.
http://imgur.com/a/o1y5I