Ta teden sem bil dva dni v Avstriji, en dan v Italiji, v gorah seveda, zato se je spodobilo tudi na kak naš slovenski vrh. Jutro v Zadnjici ni bilo posebej mrzlo. Malo si ogledam razmere in odločim se za Luknjo. Pot je seveda kopna. Na Luknji piha s primorske strani, pozdravim gospo, ki sedi v zavetrju na gorenjski strani. Zavijem gor v skale proti Plemenicam. Pot še vedno kopna in tako je vse do grebena severne stene. Tu in tam se pojavi nekaj malega snega, ki pa mi ne dela težav. Pod zadnjim kaminom nadenem dereze, kar je bila povsem pravilna odločitev, na območju jeklenic je sicer bolj ali manj kopno, izstop pa je tak, kot mora biti za ta čas, se pravi zasnežen. Seveda ne grem na zaključni hrbet, ampak spodaj in na pode ZTP. Sneg je suh, dobro drži težo človeka, se pravi hoja je v popolni užitek. Aja hodil pa ni nobeden tam gor, vsaj sledi ni bilo nobenih. Čez Bovško škrbino je lepo zasneženo, plošča pa snežno precej revna, več kopnega kot snega. Le vršni del je spet lepo zasnežen. Ob prihodu na vrhu ni nilo nobenega
, potem sem srečal tri, ki so se vzpenjali iz smeri Kredarice in prehitel dva, ki sta sestopala. Tudi dol proti Kredarici tu in tam zmanjka snega, sicer pa skoraj vsa varovala zunaj, štapne pa tudi že čisto zdrsane. Na Kredarici pozdravim Rada in Janeza. Rado mi poroča o včerajšnjem večernem reševanju na Rži (ja opremo je dobro imeti kompletno in dobro je poznati pot), pa tudi, da je bila pri njiju skupina iz NG, vsi so tudi na tem forumu, škoda, ker so tako hiteli v Krmo
. No tudi jaz nisem dolgo postaval tam okoli, čakala me je še dolga pot in sicer dol v konto pod Kredarico, pa mimo doma Planika in koče na Doliču v Zadnjico., Ko sem bil Na Logu v Trenti je vrh Triglava še žarel v soncu. Ja kaj naj napišem za konec, luštno. Tako kopnih razmer konec novembra še nisem imel, pa tako toplega dne v tem času tudi ne
.