Na Triglav?

Včeraj opravil vzpon na Triglav iz smeri dolina Krma mimo doma Planika.Neke pretirane gneče ni bilo.Vreme fajn,sonce je kar zažigalo.občasno rahla sapica vetriča da malo ohladi.Na vrhu razgled tako tako zaradi vročega ozračja in izpuhtevanja vlage,daleč se ni videlo.Sestop v smer Kredarice,kjer krajši postanek,se razgledam po okolici.Vrnitev na izhodišče v dolino Krma.Fajn je blo,če bo vreme še pridem letos samo z druge težje smeri.

VIDEO

Lp! Tone

Pa vsem varen korak v hribih-gorah.

Brane mi se nismo srečali ker smo sestopili po Plemenicah skupina katera je na sliki sem gor slikal pa sem obljubil da jih bom dal gor nji pa si sigurno srečal.Jaz sem na sliki ko smo štirje v rdeči majici.

pohodnik38, midva sva se pa srečala. Pri Prgarci in nato še tik pod vrhom. Lepo, lepe fotke!

Zjutraj zasedem zadnje parkirno mesto na koncu ceste na Pokljuki. Lep dan se je obetal in pričakoval sem neizmerno gužvo. Ko pridem na Konjščico se že zasliši harmonika. No, zgodaj se je začelo! V resnici je šlo za tamkajšnega domačina. No, pravzaprav še ni tako slabo špilal. Malo posedim in jo mahnem proti Studorskemu prevalu. Prva strmina je za mano. Od tam do Vodnikove koče je pot praktično ravna. Na sploh se mi zdi ta pristop iz Pokljuke eden kondicijsko najlažjih na Triglav. Hujša strmina je potem le še od Konjskega prevala do Planike.

Na Planiki pustim palice v koči in hajd naprej. Prva lahka zajla skozi nekako rino v skali zelo vara glede nadaljne težavnosti čeprav ima neka hrvatica tu pri sestopanju nemalo težav. Le kako je zmogla vse zgoraj? Pot do grebena je solidno zavarovana, čeprav kaka dodatna zajla ne bi bila odveč. Lepa feratica na kateri sem užival in seveda v vedno lepših razgledih. Na Malem Triglavu se ustavim in pomalicam. Zanimivo, da ljudje kar drvijo mimo pravzaprav tretjega najvišjega vrha Slovenije. Potem se spravim na greben. Lepo je zavarovan, seveda zračen, pogledi odlični.

Ljudi kljub kot naročenemu vremenu ni bilo veliko. Kljub temu se je bilo treba tu in tam srečati. Ob nekem takem srečanju me skoraj zadene palica, ki štrli nekomu iz ruzaka. Sončna očala ne bi pomagala ali pa bi letel iz grebena. Nekomu so iz rukzaka štrlele kar cele, nesklopljene palice. Nevarno predvsem za njega,... Potem srečam gospoda z zanimivim varovanjem za otroka. Kot psa na povodcu ga je vlekel. No upam, da je ta 'povodec' vsaj tu pa tam kam vpel. V obutev ljudi nisem toliko gledal sicer bi verjetno imel kaj videti... Sicer pa so bili ljudje v glavnem prijazni, ni bilo nobenega primitivizma in neprijaznosti kot ga nekateri opažajo na tej gori.

Potem sledi zaključni vzpon na vrh. Od daleč zgleda kot bi šlo nekam v nebo. Vendar ko prideš blizu vidiš, da ni tako hudo, vseskozi zavarovano, z dobrimi stopi,... Na vrhu je pogled segal le na bližnje gore kot je že predhodnik napisal. Zadržal sem se kake 10-15 min. potem pa dol, da ujamem dan.

Po grebenu je šlo lepo tekoče, tudi ljudje so v glavnem upoštevali pravilo, da ima sestopajoči prednost. Od Malega Triglava proti Planiki pa je navzdol malo smotano a seveda gre. Ko je zajl že konec je malo smotan sestop po skalovju in grušču in žal mi je da palice nisem nesel do tiste prve zajle skozi rino in jih tam pustil za kako skalo. Sedaj bi zelo prav prišle. Velja vedeti za drugič. Potem se skoraj ne ustavljam do Pokljuke, razen na Konjščici za pir. Tam se še malo zaklepetam z oskrbnico in že v skoraj trdi temi tik pred deseto pridem do avta. Na Bledu grem še na sladoled, kremšnite tam itak bojkotiram, saj imajo v naši slaščičarni boljše pa še dve dobiš za ceno ene.

@VanSims
A si šel čez Škrbino na vrh?
No, včeraj na poti čez Škrbino ni bilo gužve, vračala sva se potem čez Mali Triglav nazaj proti Planiki in na poti srečevala še pohodnikov, ki so se odpravljali na vrh in to v takšni vročini, z otroki - v navezah ... v primerjavi z lanskim vzponom res ni bilo gužve, niti potem proti Krmi, samo dva pohodnika, zgleda, da še glavna sezona pride.
Včeraj sva pa tudi srečala nekaj forumašev in se seveda zaklepetala.
LP!

@jprim: ne šel sem po poti čez Mali Triglav. Čez Škrbino pa verjetno drugič. Verjamem, da je tam malo ljudi. No, tudi na moji poti se jih ni ravno trlo.

V soboto okrog petih smo štirje, dva savinjčana in dva poljaka, parkirali v Vratih. Termometer je še vedno kazal 26°C. Gor smo krenili po Tominškovi, ki je bila spodaj že v senci, vendar se to ni kaj dosti poznalo zaradi ogretih tal. Malo višje smo ujeli sonce in vročina je bila še večja. Ob čudovitih razgledih smo na Tominškovi dočakali sončni zahod, na njenem koncu pa lunin vzhod med Ržjo in Kredarico v razmaku slabe ure. V Triglavskem domu smo se dobili še z ostalimi, ki so šli gor že zjutraj in nekateri bili že na vrhu. Ponoči je začel pihati močan zahodnik. Vstali smo nekaj čez tri in se tiho odpravili proti vrhu. Na vrhu smo opazovali lep sončni vzhod, sledil je planinski krst tistih prvič na Triglavu in sestop čez Škrbino do Lojzeta. Ker vedno rad skrenem malo s poti, sem tudi tokrat in našo četico nad Plemenicami popeljal po zahodnnem robu Triglavske stene nad Sfingo. Sledil je sestop čez Plemenice na Luknjo in mimo bivaka pod Luknjo v Vrata. Ja, bilo je res lepo. Krasno vreme, krasna družba, čudovita tura,...
Lep pozdrav in varen korak izpod lepih Golte, Janez

Tole je bila pa res krasna tura, in lepe slike

Zopet eden od "kamenčkov" tvojega gorskega mozaika. Čestitke vsem tudi z najine strani.Slikce pa seveda odlične,kot vedno.

Tudi mi smo bili v soboto gor, štart v Vratih čez Prag na Staničevo kočo in naprej na vrh, nato naprej na Plemenice in preko B.Gamsovca na Kriške pode prespat v Pogačnikov dom.V nedeljo pa nadaljevali na Razor in naprej na Prisojnik po grebenski gor in po Slovenski dol ter spust do Vršiča kjer smo zaključili dvodnevno turo v lepem in kar vročem vremenu.

Se nas je pa kar nekaj motalo tu naokrog te dni! Kot mišk v Vratih! Skoraj gotovo smo se na Plemenicah srečali s Trogarjevo ekipo, na njihovem povratku. Kakorkoli že, dopoldan prijazno hladno in v senci po poti čez Plemenice, tudi na vrhu se je lepo dihalo, popoldan pa roštilj, kot je nekdo pripomnil, na poti čez Prag. A po perih minutah počitka pri potoku je vse pozabljeno. Zdi se mi, da je letos Očakov greben še posebej razoran od strel. Posebnosti na poti pa, razen kakšnega dehidriranega Čeha, ni.

@stankoju.....včeraj sva z možem enega iz med vas peljala v Vrata po avto,vidim da ste srečno prispeli domovželim vam še naprej lepih poti in osvojenih vrhov po SPP

@LidijaJesih: No, no sem jaz na poti iz Planike proti grebenu videl enega dehidriranega SLOVENCA. Pa od kod je prilezel - ne po poti ampak kar iz enih skal je priplezal na pot. Ne vem a je prečil iz poti iz Kredarice proti Planiki,...

@slavi0902 še enkrat hvala za prevoz in hvala za lepe želje.

Lidija, Medvedja skala.

Pohodnik38, hvala za čudovit video, vsem hribovcem, ki ste bili v juliju na Triglavu, pa pohvala za krasne slikice.
Upam le, da vas ni preveč ožgalo tole "toplo" sončece.

Viharnik, res je. Prilagam celoten krajši opis, morda kdo izve še kaj novega.
"Od Aljaževega doma do spomenika padlim partizanom gornikom. Od spomenika nadaljujemo pot po dnu doline proti Triglavski severni steni. Pot nas najprej popelje skozi bukov gozd, kjer se na desno odcepi pot čez Sovatno k Pogačnikovemu domu na Kriških podih, SPP pa po odprtem svetu zmerno vkreber ob Bistrici do razpotja. Pot naravnost pelje na preval Luknja, mi pa zavijemo levo, prekoračimo Bistrico in se po kratkem travnatem pobočju povzpnemo do razklanega pečevja V Planjicah. Prek pragov in dolgih polic, kjer nam pomagajo prijemni klini in žične vrvi, se tesno približamo sloviti Triglavski steni. Morda bomo v steni opazili navezo alpinistov, ki jo izdajo glasovi in udarci kladiva. Naša pot nas po obrobju stene zložno vodi proti zgornjim planotam. Globoko pod nami so Vrata. Po razpotegnjeni gredini mimo zadnjega rušja pridemo do pečevja, po katerem se ob pomoči žične vrvi in oprijemnih klinov povzpnemo do strmega gladkega skoka, imenovanega Prag ali Medvedova skala (1580 m). To je 10 do 15 m visoka gladka plošča, čez katero nam pomagajo splezati zelo gosto zabiti klini in žična vrv. Ime Medvedova skala pa je Prag dobil po medvedu, ki je baje pred mnogimi leti na begu pred trentarskimi lovci padel prek te skale in se ubil. S Praga zavijemo strmo navzgor proti stenam pod Begunjskim vrhom na levi, nato pa v desno čez široko kadunjo pod s. stenami Vzhodne glave (2314 m). Pot se dviga čez nekaj pragov in melišč; nad najvišjim pragom je ob poti studenec. Od tod se zopet obrnemo proti steni Begunjskega vrha, kjer se pot čez Prag združi s Tominškovo potjo. Kmalu smo pri Begunjskem studencu."
Včasih res kar gremo in nič ne vemo.

Lidija, tudi pobočje res izgleda kot stopnja ali prag, zato je verjetno oboje kot znamenitost te poti.Za medveda sem pa tudi jaz slišal za isto povest.Lp in srečno!

Tudi moja malenkost je bila v nedeljo na Triglavu. Ponovili smo vzpon prejšnega tedna, tokrat v temi . Štart ob polnoči iz Rudnega polja. Šli smo z namenom da ujamemo sončni vzhod. Na Planiki so nas presenetili močni sunki vetra, zato smo se zatekli v kočo v zavetje. Kasneje se s kolegico odpraviva na vrh, sončni vzhod ujameva na Malem Triglavu. Na vrhu srečava ekipo JTrogar-ja in tudi kasneje dobre družbe ni manjkalo. Vrnili sva nazaj na Planiko, kjer sva pobrali še enega člane ekipe, nato smo nadaljevali v smeri Vodnikove koče v dolino Voje, skok v jezero in domov Prekrasen dan!

Super 6-a slika