V soboto, 24.11.2012, sem si tudi sam privoščil "zimski" obisk Triglava. Ker sem bolj samotarske sorte, sem si za izhodišče izbral dolino Kot.
Razmere se sledeče: Kot je v zimskem času seveda pozabljen od sonca, je pa cesta čisto OK, namreč v Krmi naj bi bila od zadnjih poplav precej načeta. Do nekje 2000nm je kopno, nekje od Debelega kamna dalje, pa se pojavljajo sledi snega, ki prekrivajo markacije, tako da je potrebno malo več pozornosti okoli orientacije, sicer pa prav veliko možnosti ni, tako da se pot vsekakor lahko najde.
Do Staničeve koče je malce bolj zasneženo, za pristop nisem potreboval derez in cepina, sem si jih pa nadel na poti od Staničeve koče proti Kredarici. Ker je bil ta del zame prvič na sporedu, sem šel bolj "na pamet", malce gor in dol, dokler nisem prispel do poti, ki pride Čez prag.
Na Kredarici je bilo fenomenalno, primerno za sončkanje v kratkih rokavih. Naj tu omenim, da je bila pot iz Krme, po navedbah drugih, skoraj do vrha kopna.
Pristop na Vrh, preko Malega Triglava je vedno precej zahtevna, nekaj jeklenic sicer gleda ven, vendar pa je kar nekaj prehodov, ki zahtevajo trezno glavo in mirne živčke, snega ni veliko, je sipek, tako dereze in cepin ne primejo preveč dobro, poleg tega nemalokrat stopite z derezami direktno na skalo, kar seveda preprečuje zanesljiv korak. Pot od Malega Triglava naprej je OK. Vrh kot vedno čudovit, z velikodušnim adrenalinskim razgledom.
Seveda bolj kot vzpon, je adrenalinski spust. Prečnice brez varovanja so kot plezanje po žlebu na visoki stavbi. Potrebna je skrajna koncentracija, previdnost in trden korak.
Za nagrado sledi pivce na Kredarici in povratek po isti poti nazaj v Kot.
Osem-urna tura, 5000 KCal poraba, adrenalinski užitki,....
Pozdravček vsem, M.