Po divjini Zahodnih Julijcev sem danes zavil na "oblegani" Triglav. Klasika, Zadnjica - Luknja - Plemenice, zatem pa sem prečil v desno pod Morbegno, kjer je en tak lep skalnat predel, ga preplezal (že velikokrat tudi prej) in že sem stal na Morbegni, Lojza seveda spet ni bilo doma, mu je pa zima olajšala delo, saj se je podrl še en zid. Zavijem pod Triglavsko škrbino, ki jo je ravno naskočila skupina Štajercev, prav lepo so bili obuti in opremljeni s čeladami, lahko za vzor številnim drugim. Dobri stari "Stolp" je še gor, ljudi pa ob 11.00 uri ni bilo nič. Grem naprej dol na Planiko, kjer sem vesel "stare" ekipe in mlade moči (Andreje) za šankom, seveda se poznava še z nekdanjega Doliča. Mimo kuhinje seveda ne morem, pečejo odlične palačinke, ki jih seveda priporočam. Sledi pot do Doliča, kjer spet srečam "stare" znance, tokrat nič ne gradijo ampak pospravljajo ruševine, žalostno obujamo spomine. Ob hudi uri nudijo zavetje, ob hudi žeji pa tudi kakšno pivce v še stoječem objektu. Z Doliča priporočam kar po mulatieri (eni hodijo iz konte direktno gor, pa ni najbolj varno) robna zev je prehodna. Ker imam tokrat s sabo žago na območju "macesnov" nad Skokom požagam vse veje, ki jih je sneg položil na pot. Precej nizko pa srečam dve mladi Čehinji in zanimivo, ob takih srečanjih me včasih zagrabi, da bi šel še enkrat gor.