Če lahko še jaz pokomentiram, da ne bo, zavoljo "instant" brezpotništva, prevelikega navala na tole "pot", ker se Silvestrov opis bere precej preprosto?...Definitivno je gredino veliko lažje vdet na "gor", kot na "dol"...resda Mihelič opisuje,v Severnih pristopih, da ne gre za težje kot II, pa vendar...ko sem prvič raziskoval ta konec, sva se s sotrpinko spuščala s sedla dol...če ne zaviješ malo levo, v žleb, ampak greš naravnost, kamor tudi vodijo sledi, se na koncu znajdeš nad previsnimi skoki, kjer so sicer narejena sidrišča za spust, vendar brez opreme ne bo šlo...žleb je v kopnem kar kompakten, v snegu in, nazadnje ko sem se potikal, v ledu, kar zahteven (z Jušem zabila 2 klina in se z vrvjo spuščala po ledu)...spodaj se žleb zaključi v melišča in zelene travnike...tu, v sestopu nastopi težava, vsaj če se držiš Miheličevega opisa, kjer navaja :"...čisto desno, ob steni, se spušča proti desni strma kaminasta grapa, kjer čaka najzahtevnejše plezanje cele ture..."...iskanje te "grape" ni obrodilo sadov, ker gre dejansko za gredino, pogojno za polico...gredina je sicer opremljena s svedrovci, a se nekje na sredini zelo zoži...izpostavljenost je ogromna!...res, pred 4 leti je ravno s te police omahnila v smrt Anita Čopkov (njena spominska plošča je na enem od balvanov v bližini bivaka)...še težje, po mojem mnenju, pa je prečenje preko travnatih vesin, kjer se absolutno ne moreš varovat, tako da je cepin absolutno dobrodošel!!...v primerjavi s plezanjem na VKŠ in prečenjem proti KŠ, je tole precej težje...v obratni smeri, torej na "gor" se mi je zdelo lažje...neizkušenim bi tole varianto odsvetoval, ostalim pa, po pameti!