Seznam forumov / Slovenija / Kamniško Savinjske Alpe / Ojstri vrh 1371m / Stran 1

Ojstri vrh 1371m

Natisni

geppo27. 09. 2015 18:42:14

LUČE/OJSTRI VRH 1371m

Ojstri vrh je verjetno popolnoma neznanka ljubiteljem gora, ki se vozijo od Luč proti Igli. Skalne pečine pod Dleskovško planoto pa kar vabijo.. Vrh ( Ojstri ) ni viden, le greben do njega. Običajno ( vsaj jaz ),ko se peljem mimo si vsakič rečem: »enkrat pa tja gor pogledat!« Pa tudi ostale že zanima ta del pod Dleskovško planoto. cool

Tako je na hitro padla odločitev, ki jo imamo v glavah že precej dolgo..... Opisov ni nikjer zaslediti. ..bomo že kako? Pika se loti zemljevida in orisanih lovskih poti. cool

Gozdna cesta in po cck.1km vožnje parkiramo ( 7:45ura). Kam? Popolna neznanka kje pričeti? Smo pod stenami in nimamo pregleda kaj je nad nami? Nobene lovske potke nam ne uspe poiskati. Spotikamo se po vlakah in ugledamo nabrušen greben visoko nad nami. Odločitev pade: »poizkusimo do njega!« Na slepo po gošči strmo navzgor do prvih skal. Sledu , po kakšnih potkah ni. Plezamo po grebenu in nobenem ni jasno, kje se nahajamo? Iz ene skalne konice na drugo in ni videti konca. Povratek bo bolj težak, a nihče si še s tem ne beli glave. Upamo, da greben ne bo postal pretežaven. Skale naložene, ostre, nekatere se ob prijemu rušijo. Naenkrat stojimo pred skalno konico za katero ni več viden greben. Spustimo se nižje in po lepi skalni polici najdemo prehod. To pa mora bit Ojstri vrh!!! Po ozkem grebenu splezamo na drugo stran in še nekaj dokaj navpične stene nas loči do vrha. VRH !!! velik nasmeh

Veseli, da smo končno našli Ojstri vrh.
Ogledamo si okoliške stene, naredimo načrte za vnaprej, postavimo malega možica. Kje pa dol v sedlo?? Tudi to nam uspe poiskati in kmalu smo v gozdu, ki smo ga gledali iz vrha. Pregledamo še možne variante in poiskali sledljivo potko do Poljšakove planine. Poiščemo lepo vidno lovsko stezico, ki nas popelje nazaj do izhodišča ( 13:45ura ).
Navdušeni vsi udeleženci. Vsi smo aktivno sodelovali, da smo si na koncu lahko stisnili roke za odlično opravljeno turo. Če bi poznali dostop po katerem smo se vrnili, niti bi ne bilo tako zahtevno. Zadnji del predno stopiš na vrh je sicer malo bolj zahteven. Greben po katerem smo pa se mi potepali, pa le za izkušene divjega brezpotja.
lp

Ojstri vrh 1371m Spogledujemo se z grebenom in Raduho

Ojstri vrh 1371m Malo počitka ne bo škodilo

Ojstri vrh 1371m Ta del pred nami niti ni tako enostaven

Ojstri vrh 1371m Lepa skalna polica in prehod naprej

Ojstri vrh 1371m To bi naj pa bil sedaj Ojstri vrh

Ojstri vrh 1371m Na Ojstrem vrhu postavimo možica

Ojstri vrh 1371m Pogled z vrha na vidno potko proti Polšakovi planini

Ojstri vrh 1371m Pogled nazaj na Ojstri vrh in neznan vrh za njim

Ojstri vrh 1371m To je prehod za sestop z vrha

Ojstri vrh 1371m Smo že nižje in konec divjine

Ojstri vrh 1371m Greben ki smo ga prehodili in peč na katero bo še potrebno zlest

Ojstri vrh 1371m In Palček smuk na katerega smo naleteli med potjo v gozdu

(+13)

pika27. 09. 2015 19:47:10

Prijeten občutek je, ko se takšna tura posreči že iz prve, posebej, če nimaš nobenega opisa in samo okvirno smer. Je pa moški del soglasno ugotovil, da je v teh koncih še dosti možnosti za raziskovanje, tako, da bo sigurno sledila še kakšna reportaža mežikanje

Geppo - prizadevni fotograf in poročevalec

(+4)

miri27. 09. 2015 19:52:00

za 24.sliko

(+4)

Bbrina28. 09. 2015 07:08:29

Čestitke za pot, vam vneto sledim in bravo za 24 sliko nasmeh

(+2)

ejti28. 09. 2015 15:30:40

Še par mojih

po strmih travah na greben, ki postaje vedno bolj skalnat

(+6)

lino28. 09. 2015 20:15:55

Lepo, lepo! Po slikah sodeč je pa tole precej zahtevno brezpotje. Po Dleskovški planoti sem že precej prehodil, ampak tole se mi pa zdi eden težje dostopnih vrhov.

(+1)

cico28. 09. 2015 20:59:56

Bravo, bil večkrat tam, so še ostanki
gozdarske koče na platoju desno, bolj pod
Poljšakovo?? Sicer pa je bila v preteklosti
ta pot markirana, vendar mimo Ojstrega vrha
naprej proti Lučki koči, ki je ni več!!
Bili so par let nazaj neki načrti o obnovitvi te poti..... Čudoviti kraji,
kjer le tišina šepeta, naj taki tudi ostanejo! LP

(+5)

geppo29. 09. 2015 14:09:27

"lino" Zahtevno brezpotje je če se Ojstrega lotiš po grebenu, tako kot mi. Drugače pa sam dostop na vrh niti ni tako težak, ni pa enostaven. Je pa precej težko poskati dostop do grebena in mislim, da ne bo preveč ponavljalcev grebenskega prečenja. Tudi nobenih sledov ( razen gamsjih )nismo opazili.
"cico"
Naprej proti Poljšakovi planini nismo nadaljevali. Zadovoljni smo bili, ker smo opazili pot, ki verjetno vodi tja. Še bo potrebno raziskati naslednjič kaj več...
lp

Zanimiva polička, ki te pripelje na nasledji vrh ( brez imena )

Gamsje stečine in lepo vidna pot po kateri bo tudi treba tudi naslednjič

Dostop do grebena je tudi...Mi smo na začetku prilezli na greben, ki je skrajno desno( za njim se vidi gozd ). Potem po tem grebenu in poiskali dostop na glavni greben.

(+2)

JTrogar19. 10. 2015 14:35:47

Dogajalo se v soboto. Prvotni plan je bila Olševa, a naju je med vožnjo premamilo na drugo stran Savinje. Parkirala sva pri Vavdiju in se tam zaklepetala z gospodarjem, ki nama je malo nakazal, kaj naju čaka na poti. mežikanje

Začela sva kar po gozdni cesti in malo višje skrenila z nje na lep greben, ki naju je popeljal navzgor na Slanice. Pot po grebenu je lahko sledljiva in panoramsko lepa. Še posebej na samem začetku je krasen pokuk navzdol na Iglo. S Slanic sva nadaljevala do poti z Belšekove planine, poiskala pot proti lk in si pri njej privoščila daljši počitek. velik nasmeh

. Tam sva daleč spodaj pod meglicami ugledala Ojstri vrh. Nato sva nadaljevala na Smrekovec in z njega z malo iskanja mežikanje

poiskala pot navzdol do Jezartica. V jezercu sem si ohladil svoja obrabljena pregreta kolena nasmeh

in sledil je vzpon na Ojstri vrh. Potem pa sva zašrikala eek

, ker nama nikakor ni uspelo najti poti za nadalnji sestop v dolino po levi še nepoznani strani pod grebenom Ojstrega vrha. Tako sva bila ob šesti uri, že skoraj v temi in v popolnoma nepoznani vuko......, še vedno na enaki višini. Ko sva že pripravljala scenarij za čez noč pa sva le vdela pravo stezo in ob romantičnem soju čelk sestopila. Del poti po cesti pa sva celo bila deležna prevoza zaskrbljenega gospodarja na kmetiji Vavdi, ki naju je prišel iskat. Hvala mu! Nama je po 11h naporne in zelo zahtevne hoje to kar pasalo.
Vožnja domov je bila kar prekratka, tako veliko vtisov za debato se je nabralo na tej krasni turi.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golt, Janez

Turnica, Ojstrc, Huda peč, Kupi, Olševa, Peca, Raduha

globoooko brezno iz katerega je pihal topel zrak

Križevnik zadaj, na desnem vrhu pa se skriva lk

Veliki vrh, Velika Zelenica, Poljske device

tunel v grebenu s Smrekovca, ki vodi v prepad

gams naju opazuje, malo pozneje pa sva bila midva tam

Rogatec in Lepenatka obsijana z zahajajočim soncem

(+7)

geppo19. 10. 2015 19:22:51

Komaj čakam, da razkažeta še preostalo, kar je nam zadnjič ostalo skrito. Resnično, nekaj lepega in zanimivega nas še čaka...
ps
palček Smuk je menda malo mutiral.. velik nasmeh

(+3)

cico19. 10. 2015 19:32:47

Čestitam, prijatelji, divji kraji,kajne?!
Zanimivo,da gozdarska koča še stoji po
dolgih letih,v njej sem enkrat celo prespal! Večkrat sem tudi letel z Raduhe
ob Slanicah, kakšne fantastične stene,
stolpi padajo proti Igli, nori pogledi!!
Kaj pa tisti veliki spodmoli med Poljšakovo
in V.vrhom, v najnižjem delu planote??
Jih poznate, enkrat sem se prebil tja,
ter komaj rešil ven na greben Devic!!
Zdaj sem si pa res obljubil, da grem spet
malo v te konce nasmeh

,vi ste krivi velik nasmeh

(+3)

JTrogar20. 10. 2015 12:23:29

Zlatko, res je bilo veliko zanimivega in je še. velik nasmeh

cico, gozdarska koča je že v precej slabem stanju in služi kot zavetje živini. Tisti del s spodmoli me še čaka. Sva pa našla ostanke Lučke koče na Brinovi peči. Je še samo kup strohnelega tramovja z štedilnikom na sredini. nasmeh

Mi gremo čez kak dan spet gor, mogoče se pa srečamo. mežikanje

Lp in varen korak vsem izpod lepih Golt, Janez

(+3)

geppo22. 10. 2015 22:28:24

Krožna pot mimo Ojstrega vrha
Pot okoli Ojstrega vrha smo realizirali kar danes. Bali smo se, da Milan in Janez pozabita, kje sta se potepala pred kratkim velik nasmeh

. Vremenska napoved za današnji četrtek je bila kolikor toliko obetavna.
Zjutraj nas pa v Lučah pričaka rahel dež in vrhovi v megli. Veliko nam je že poznanega in hitro napredujemo do sedla pod Ojstrim vrhom. Skala za plezanje je prehladna ( ponekod ostanki snega ). Kaj kmalu smo pihali v premražene prste. Na vrhu piha dokaj močan S veter. Nismo se dolgo zadrževali. V zavetrju nas Mateja preseneti s presneto dobro sladico. cool

Po razvajanju nadaljujemo v smeri Križevnika. Vmes obiščemo ostanke razpadle Lučke koče. V gozdu sneg. Zima se nezadržno bliža. Nadaljujemo mimo propadle gozdarske koče. Tu gor je kot, da bi se ustavil čas, le narava dela naprej svoje...
Sledi dokaj zahteven spust nad prepadnimi stenami, prečenje ( poledenelo, sneg, mokra-mastna zemlja ) in plezanje v suhi skali. Čudoviti razgledi na Križevnik, Raduho, Olševo...
Postanek na soncu in v zavetrju si ogrejemo premrle prste. Sledi strm spust v gozdu. Sledov obiskovalcel ni videti nikjer. Le ponekod rahlo vidne potke, po katerih se je pred leti kaj več hodilo. Sedaj pa izginjajo v podrastju in narava skrbno briše sledi...
Po cck. 9 urah potepanja smo nazaj na izhodišču.
Divje, opuščeno, orientacijsko precej zahtevno. Vmes, lepi plezalni detajli v kompaktni nekrušljivi skali. Spust po razglednem grebenu in čudovitem strmem gozdu. V visokogorju zima kaže svoje čare in tudi toplote danes ni bilo nobene.
lepo izkoriščen dan v prijetni družbi in prečudoviti naravi cool

Jezartica, ki smo jo mi zadnjič spregledali. Listi dreves so jo skrbno skrivali.

Polica, ki vodi proti neimenovanem vrhu. Gamsi imajo lep prehod.

Plezanje na ta vrh. Medtem ostali lezejo na Ojstrega, ki je sosednji.

Tudi drugi del ekipe sedaj pleza na Ojstrega

Mateja nas prijetno preseneti ...sladice, ki jih tovori sabo so tako po izgledu kot okusu prekrasne!

Nekoč rezervar za vodo, ki je precej globok. Globina rezervarja nas je pa presenetila.

Čaka nas zahtevnejši del spusta, prečnica pa tudi plezanja navzgor

Proti Križevniku. Višje so macesni beli.

Pod Slanicami. Ta del je tudi izredno lep in prepaden.

Zopet se smeje z vrha, presneto hitra je v steni. To nam je pokazala že zadnjič v stenah Križevnika

Pogled proti Igli, ki je še daleč spodaj.

Še zadnji razgled predno se spustimo do izhodišča

(+9)

Bbrina23. 10. 2015 06:50:15

Lepo, lepo, sami pravi mojstri ste bili zopet na pohodu, nasmeh

(+3)

stankoju23. 10. 2015 07:52:42

Zanimivo odkrivanje samotnega sveta,za mene nepoznanega, mi je žal da mi ni uspelo biti zdraven.
lep pozdrav vsem udeležencem.
Stanko

(+2)

JTrogar23. 10. 2015 19:26:54

Breda in Stanko, smo vaju pogrešali in še koga. nasmeh

Bila je res fajn tura.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golt, Janez

je tako bril veter, da smo hitro sestopili

nekateri pa res znajo presenetiti, še enkrat hvala

(+4)

geppo23. 12. 2015 17:12:27

Del ekipe se danes potepa okoli Aljaževega stolpa, s Stankom sva se pa proti Dleskovški planoti.
Potke v okolici Ojstrega vrha so njemu še neznanka, zato pa tja...
Skupno se odločiva, da poiščeva prehod, kjer sta pred dvema mesecema "zaštrikala" Janez in Milan. Torej, pod S steno grebena do Ojstrega vrha. Na začetku še sledljiva potka, ki se kaj kmalu izgubi. Potem pa po čarobnem gozdu, mah, podrta drevesa, stena ne levi, stena na desni in ogromni balvani, ki so pred stoletjem zgrmeli v to grapo. Bilo je takšen ambient, da se Stanko vpraša: " Je možno, da bi tu živel medved" ?? cool

Votline v steni in potem s kamnom napis 16,8,15..?? Torej, je tu tudi nekdo pred kratkem kolovratil...?? zavijanje z očmi

Potem na skali neobičajne oblike komaj vidna puščica...?? zavijanje z očmi

Ni pa nobene poti in strmina je prepredena s drevesi, ki so pred leti padla v žledu.
Kmalu prilezeva pod Ojstri vrh v steni opaziva naravno okno. Splezava še na Ojstrega in uživava na soncu.
Nadaljni načrt je nadaljevanje proti Dleskovcu. Malo po "poti" malo po svoje in čedalje bolj znano nama je. Tako prilezeva v snegu do Smrekovca1611m in nadaljujeva do Planine Ravne. Usedeva se na sonce, pijeva pivo in razmišljava kako krožno do izhodišča? Na zemljevidu so "pikice" od Ravne, samo kje je ta pot...?
Tudi to uganko uspešno rešiva cool

in v manj kot dveh urah narediva še spust po lepo sledljivi nemarkirani potki. Tako nama je uspelo, da sva le cck. 100m naredila po isti poti.
Prehodila pa skoraj 10km. Hodila vsega skupaj 6ur. Ugotovila, da je še precej neraziskanih poti... cool

Drugače, toplo, sončno, v severnih predelih nad 1400m pa še pomrznjen sneg.
lp

Ogromno podrtih dreves, ki ovirajo zelo strm vzpon

Ojstri od daleč v nadaljevanju najinega raziskovanja

Tudi divjad je šla po isti potki v dolino

(+7)

stankoju23. 12. 2015 17:57:28

Jaz še samo dodam sliko GPS-a današnje poti k Zlatkovemu opisu.

(+4)

geppo21. 04. 2016 17:04:19

Ojstri vrh
Lep sončen dan izkoristimo za obisk Ojstrega vrha. Tako pozabljen se skriva, da smo mu morali nameniti pozornost. Sicer, sva se decembra s Stankom tu potepala in poiskala »nov« pristop. Danes smo še šli preverit in poiskat še kakšno drugo možnost. Dobili smo nalogo, da spotoma tudi preverimo stanje razcveta avriklja.
Naloge smo se lotili resno in v strelcih prečesavali celotno področje. Kakšne lepo nadelane poti nismo našli. S Stankom sva se sicer pravilno lotila pristopa, je pa malce lažje levo od najinega vzpona, ker ni toliko podrtega drevja in tudi strmina je malce blažja..
Seveda ni šlo brez plezanja v kratki grapi ( sicer bi se dalo normalno temu izogniti, ampak…). Povzpnemo se na Ojstri vrh. Milan in Janez že iščeta v steni svoj pristop ( enkrat sta ga iskala navzgor, sedaj ga pa iščeta navzdol.. zmeden

).
Spustimo se z Ojstrega, se povzpnemo na začetek grebena. Skala topla, brez vetra je. Sledi le poplezavanje navzdol po grebenu. Na najlepšem delu si vzamemo čas za fotografiranje. Avrikelj nas razveseljuje s svojimi rumeni cvetovi. Na JZ strani ga je obilno.
Prilezemo do mesta kjer se glavni greben prepadno zaključi. Desno poiščemo nov lep greben. Kar prehitro smo iz skale ven in v strmem gozdu ( res strmem! ). Naletimo na sledove poti, ki jih le še redko kdo uporabi. Po 5 urah smo nazaj na izhodišču.
Snega na naši poti ni bilo več. Jezero JEZARTICA je še pa v snegu. Ugotovili, da je sestop po grebenu lažji. Seveda, zaradi pristopa do pričetka grebena ( STRMO!! ). Priporočam, če bo kdo ponavljal naj naredi enako in po grebenu navzdol.
lp