Danes 19.5.2011 sem se še v nočnih urah odpravil iz Maribora. Štartal iz Planine Podvežak malo pred 4 uro zjutraj. Takoj za planino in pastirsko kočo se v gozdu prične sneg, na začetku le tu in tam ob poti, kasneje ob pobočjih pod Tolstim vrhom, je novega snega napihalo več kot meter. Povrhu pomržjen a le deloma drži težo, vsake toliko sem do pasa v snegu
Okrog petih zjutraj pridem do razpotja za malo ojstrico in Kocbekovega doma. snega je zmeraj več in pot proti Mali Ojstrici še ni shojena, od daleč mi ne zgleda prehudo, zato jo mahnem kar naravnost navzgor do male ojstrice. Do tukaj je še nekako šlo, naprej pa so vsa pobočja pokrita z več kot metrom novega snega, predira se več kot do pasu, pot se spremeni v pravo moro, nekajkrat sem bil skoraj do vratu v snegu in sem imel resne probleme da sem se izkopal ven. Sonček se je pričel prebujat in mi dal novega zagona. Razmišljam ali naj sploh nadaljujem, v tem pa zagledam pred sabo vrh, razgledi božanski in hitro je vse pozabljeno
. Na vrh sem prilezel malo pred pol sedmo zjutraj, nazaj po isti poti ni varjante da pridem živ saj je sonce že pričelo topiti sneg, zato se odločim za spust proti Kocbekovemu domu, snega precej manj in pri sestopu ni večjih problemov.V slabi urci pri domu, vse mirno nikjer nobenega, sonce že močno pripeka, zato se zleknem na klopco in uživam v prelepih razgledih. Dosti časa na razpolago nimam ob dveh moram biti v službi zato se počasi odpravim proti Planini Podvežak. Sneg, ki me je še prej držal se sedaj predira pri vsakem koraku, pogreznem se tudi do metra in pol globoko, vse teče kljub temu da je ura komaj pol devet, Po dobri urci se rešim snega in pridem do avta, čisto moker, ampak občutki in doživetja pa so bili odlični