Ojstrica

Odprt, več pa spodaj:

http://www.pzs.si/koce.php?pid=90

@panda na tvoji 10 slikci je verjetno Snežnik in ne Krn,kakor si napisal.
Lep pozdrav!

Jaz mislim, da je vseeno Snežnik, vsaj po obliki... Pa en barvit pozdrav v meglico;P

Čeprav Ojstrica je očarljiva,
na Krn razgleda ne odkriva,
ga visoki Grintovec zakriva.
Le kaj pa se v meglicah skriva?
Oblika znana tam v dalji počiva,
se skoraj v Jadran že izliva,
podoba gore zanimiva,
je last Snežnikovega masiva.

Super šodrovc!

Naj vam bo.....popravil

A nam naj bo??!! Ta je pa močna

ja, preveril.........zaradi slike.

Šodrovc: za poetski slog in dušo : podelim čisto petico.

Jutranji pogled iz Logarske doline proti Ojstrici ni blo spodbudno za vzpenjanje, v nahrbtnik pelerino in pot pod noge še s preostalimi 6 soplaninci, na začetku nekaj dežja a se je potem vreme izboljšalo, šli smo po Kopinškovi poti, skale so ponekod mokre, varovala OK, vrnili čez Škarja v dolino.

V zgodjih jutranji urah- še z lučkami proti Robanovi planšariji. Cesta je malce zdelana od zadnjih padavin. Na planšariji so še vsi spali, zato smo se podali na pot proti Molički planini. Pot je dobro varovana z jeklenicami in klini, je pa veliko kamenja na njej, zato je potrebna večja pazljivost. Razen gamsov, ki so prožili kamenje in so nam čelade hudo prav prišle, nismo srečali nikogar. Pastirska koča, kot tudi kapelica na Moličkiplaini sta zaprti. Nadaljevali smo po Kocbekovi poti proti Mali Ojstrici in naprej na ojstrico. Razgledov ni bilo dolina se je kopala v megli, ki se je hitro dvigovala, zato smo se odločili za sestop brez doma na Korošici, ki je bil danes še odprt. Sestop proti Robanovem kotu, je bil zaradi megle in mokrih skal precej naporen, prvič sem doživela kar dva zdrsa, ki sta se na srečo končala le s podpludbami. Na Robanovi planšariji kamor smo se skrili pred dežjem smo se okrepčali z srnjakovim golažem in domačim sirom.

primoz lepe slike in hvala, ker si me slikal
Nekaj mojih slik. Izhodišče Pred Belo, preko Presedljaja-Kocbekov dom-Ojstrica in pot nazaj.
Del poti je zaraščen in je potreben žage. Vreme je bilo super, še več takih vikendov

lepo nedeljo vsem, kjer koli ste.
Srečno!

lp
Kristian

So poti, ki jih ima človek iz neznanega razloga rad, ki so mu lepše kot druge, pa bi težko rekla zakaj. Zame je taka Kopinškova na Ojstrico. Z Razpotja prav slikovit začetek do Klemenčje jame, od tam pod strme stene Krofičke, kjer se svet in pogledi začnejo odpirati, na Škrbini pa še širiti na več strani. Zahtevnii del lepo zavarovan, kjer je treba, z nujno potrebno dozo pazljivosti lepo vzpenjanje proti raju. Kar škoda je, ko stopiš na vrh, čeprav je štiri ure kolenogriza vseeno dovolj. Nazaj proti Korošici in nato pravočasno v desno čez Škarje, spet lepe slike, danes v vseh jesenskih barvah in vzorcih. Pot je brez posebnosti, snega nikjer, za ta čas občutno pretoplo. Koča na Klemenčji odprta in polna, vsi pa prijazni. Dan za spominjsko knjigo, v družbi, s katero take dni rada delim.

Ob prebiranju tvojega prispevka in slik podoživel turo v začetku septembra. Ni kaj, strinjam se, Kopinškova pot je nekaj posebnega v Kamniških alpah. Čestitke

Včeraj po Kopinškovi na Ojstrico in čez Škarje nazaj. Potrebna je zimska oprema od vstopa v plezalni del poti z jeklenicami pa vse do vrha. Drugače pa fenomenalno vreme, saj se je megla končala nekje na 1600m.

Pl.Ravne-čez sedelce Veliki vrh-Molička peč-M.Ojstrica-Ojstrica-čez Korošico nazaj mimo pl.Vodole in pl.Jezerce, nazaj na pl.Ravne.
Pri prehodu na sedlo med V.vrhom in Zelenico je kakih 10 m strmega snežišča, drugače pa je vse kopno. Vreme prekrasno, v dolini pa megle.

Po vremenski kalvariji preteklo Nedeljo v Karavankah danes dan kot iz sanj:sonce in brez vetra.Začetek pri lovski koči Brežiči,pa čez Lastovec,Desko,mimo Vodotočnika čez Prag na Ojstrico in nazaj mimo Male Ojstrice do Podvežaka.Pot je ok,v senčnih legah malo snega za vzorec.Cesta nikoli boljša

Lepa je ta pot čez Lastovec in Desko. Prekrasni razgledi, takšna za sprostitev. Nekateri smo bili primorani preživeti dan dosti nižje...
lp

Ojstrica včeraj. Podvežak-Mala Ojstrica-Ojstrica. Nazaj mimo Moličke peči.
Pot v celoti kopna.
Kdor včeraj ni šel ven, bo na takole pravljico moral še nekaj časa čakati.

Letos me drži, da bi smučal in tako je to že 20 turni smuk to sezono. Večinoma so bili vsi prejšnji na ravni sprehodov, zato ni bilo druge, počasi je bilo treba na kakšno malo daljšo turo.

Ob 6h zjutraj med vožnjo protin Lučam poslušam napoved: +5 stopinj na Krvavcu in Rogli in +3 na Golteh. Pomislim že, da bi se obrnil, a si rečem, da se vseeno splača pogledat. V Lučah se prepakiram v Boštjanov avto in zapeljeva se do Planinška.

Štartava po bližnjici in na stiku s cesto naletiva na Marjana in Primoža. Tudi onadva imata podobne cilje. Gresta malo pogledat, mogoče na Ojstrico. S ceste se usmerimo proti Vodolam in z Boštjanom potegneva naprej. Do Korošice je snega malo, je pa vseh vrst,od ledu do kar velikih klož. Pogled s Korošice proti Ojstrici pokaže, da tudi tu snega ni v izobilju. Ker le ta še ni čisto nič moker se odpraviva proti vrhu. Na smučeh vlečeva strmo špuro in se čimbolj izogibava dolini z kložo. Proti grebenu snameva smuči in nanj prispeva s smučmi v rokah. Tam pustiva nahrbtnike in se opremljena z derezami in cepinom odpraviva še približno 50 višinskih metrov proti vrhu. Z vrha se spustiva nazaj do smuči in pripraviva na smučanje.

Več s slikami na http://gorski.vodnik.alpinizem.net/blog/