Olševa

Hvala za trud.
Spet bo treba na te konce
To pa ni malo dela.
Bravo.

Hvala Janezs. Ogromno delo si opravil. Srečno hodi!

Dober si Janez! Srečno še naprej!

Vse pohvale! In varen korak.

Še dva dni sem namenil za delo okrog Olševe. V dnevu in pol sem skopal stezo, ki je počasi izginjala. Približno 200 M. Tako bo od Kumra proti Zadnjem travniku, lepša hoja. Popoldan sem se prestavil na zgornje Sleme. Z motorko odšel proti Olševi. Veter in težak sneg, sta zopet pripravila nekaj dela. Jaz sem v septembru, še tam delal potem me je korona zaklenila v Avstrijo. (Ampak v tem času, bi me lahko zamenjala kakšna oseba).Izrezal sem klopco za počitek in odstranil podrta drevesa, nekaj se jih je " uleglo" naravnost po stezi, imel sem pravo stelerajo. Sedaj je pot s te strani prijetna ampak strma za hojo Lp. J.
Hvala vsem za spodbudne besede- pohvale.

Janezs, ko bi imeli v naši lepi Domovini več takih kot si ti, bi bilo še lepše kot je že. HVALA, čeprav ne hodim v tiste konce, je pa povsod lepo. SREČNO..

Pri mojem zadnjem obisku Poti na Olševo mi je ostala ovira na poti. Odstranil sem jo včeraj, pri delu me je motilo rahlo rosenje dežja, tolažil sem se s tem, da bi me lahko dobil dež tudi med hojo. Sedaj je pot z Slemena brez ovir. LP. J.

Čestitke in zahvala za skrb in opravljeno delo.

Danes sem šel z mlajšim sinom od Zadnjega travnika na vrh in nazaj.
Cesta do izhodišča je v dobrem stanju, zjutraj je bila vzvratna vožnja zaradi tovornjaka, ob povratku pa je bila celo zapora zaradi dreves na cesti, na srečo so kmalu prišli s traktorjem in so jih odstranili, da sva lahko prišla v dolino.
Opozoril bi na divje ose, ki so na poti pri Foršnerci, ko me je gor grede ena piknila, sploh nisem polagal pozornosti. Nazaj grede pa naju je oba in sem nato šel pogledat ter sem opazil njihovo domovanje.

Uživača!

Včeraj, kratek "turistični " obisk Olšev. Z Nejcem in Anjo smo se vzpeli na Govco, potem pa še mal pogledali po vznožju Olševe. Za kaj več ni bilo časa. Lp.

Pot je brez posebnosti.

Včeraj sva šla od Sv. Duha do oken in potem čez Obel kamen na vrh. Ob povratku pa še na Strevčevo peč.

Olševa mi pri prvem obisku pred kakimi dvajsetimi leti ni zapustila kakšnih posebnih vtisov. Le posedanje pred Potočko zijalko in cerkvica Sv.Duha sta mi ostali v spominu. A pravo čarobnost tega pogorja sem spoznala šele v soboto.

Seveda se vse začne s prelepim pogledom na prej omenjeno cerkev, s katere kar ne moreš odtrgati pogleda, saj se postavlja s čarobno kuliso KSA v ozadju. A ta se spreminja, odvisno od kje jo gledaš. Enkrat jo vidiš z Brano v ozadju, če se prestaviš, je v ozadju Mrzla gora, pa drugič spet kaj drugega. Se splača sem gor zapeljati, četudi samo zaradi teh pogledov. V soboto so bili prav jutranji pogledi najlepši, saj se je kasneje pooblačilo. A na samo čarobnost pogorja Olševa oblačnost ni dosti vplivala, saj je pogorje samo tako lepo, da pogledov v daljavo skoraj ne rabiš.

No, cela tura se je načrtovala pravzaprav zaradi obiska Lipševih vrat, a se je hkrati povezala v lepo prečenje preko sedla Sv.Duha po mejni poti v Avstrijo. Kasneje je sledil strm vzpon do Obel kamna in naprej do najvišjega vrha Govca, povratek pa sva opravila mimo Potočke zijalke in se spustila do domačije Rogar in nazaj do izhodišča. Jože, ki je tu že hodil, si je zamislil, da se na Lipševa vrata povzpneva tako, da se pri začetnih jeklenicah spustiva najprej po strmi poti navzdol in začneva vzpon pri najnižji jeklenici, ki vodi skozi srednja vrata, kar se je izkazalo za zelo dobro rešitev.

Na Oblem vrhu sva pa naletela na pohodnika, ki naju je poučil, kje je pravzaprav pravi vrh Obel Kamna, kar prej nisva vedela. Seveda ta pohodnik ni bil kar nekdo, pač pa bbugari1 s hribi-net in naključnega srečanja smo se vsi zelo razveselili, tako da, bbugari1 lepe pozdrave še enkrat, če slučajno bereš te vrstice.

Berem, seveda!
Lep pozdrav tebi in Jožetu in prav sem vesel ko smo se srečali!
Lahko tudi dodaš eno skupno fotografijo na Oblem kamenu, če želiš seveda...
Meni je naslednji dan Mrzla gora odpadla ker me je zvečer zabolelo v kolenu, a sem ocenil da ta gora ni vredna nikakšnega rizika. Seveda pa sem dan izkoristil za planinsko potepanje po in okoli Logarske doline in z kolesom po Goltah!
Ta kombinacija peš-kolo mi je več nekaj vremena zeeeeelo dobra, koristil sem je tudi v soboto ker sem na Olševo štartal od Oševnika, a prečenje sem zaključil pri Rogarju kje me je čakalo kolo. Potem z kolesom navzdol do Oševnika in avta čist užitek...
V prihodnosti to kombinacijo bom upošteval pri načrtu vseh poletnih izletov!

@bbugari1, Ošovnik…zgornji in spodnji.

Ločanka je opisala zahodni pristop na Olševo, nekaj pa bom rekel o vzhodnem pristopu z Gornjega Ošovnika (seveda, garmont ). Ta pristop in strm vzpon zelo spominja na vzpon iz Vrat čez Brinovo glavo. V prvem delu je pot dobro vidna (in tudi označena), vse do razgledne točke, ki zelo spominja na Brinovo glavo. Dalje pot postane manj vidna, tako kot v "originalu", oznake pa postanejo redke in tudi slabo vidne. Na koncu pot vodi prek travnika do grebena na poziciji, kjer so postavljene le oznake za vzdolžne smeri (Olševa in Grohat), ne pa za spust proti Ošovniku! Torej ne na Gladkemu vrhu (kot na zemljevidu), ampak nekoliko zahodno od njega. Planinec, ki zaželi spust, naj pri kažipotu zavije proti daleč vidnemu kamnu v smeri JI, na katerem je nasledanja markacija. Markacij tudi ni v prvih deset minut hoje po grebenu, do manjše škrbine, kje se priključi pot s Pece. Tudi ta lokacija je zahodnejše od lokacije na zemljevidu.

Ločankin problem z Oblim kamnom (in tudi moj v začetku) je v tem, da so Avstrijci na drugi predvrh postavili križ in vpisno knjigo, čeprav je v resnici Obel kamen njihova najvišja točka na Olševi!?

@bbugari1, zelo lepo.

Glede Koče pod Olševo:
https://www.hribi.net/trenutne_razmere/slo/planinsko_zavetisce_pd_solcava_podolseva/10001/8438

Lp, Nino

Torej, nekje pri Strevcu...
Menim da je to ali koča katera se opazuje na sl. ločanke št. 2 in 3, ali pa ena koča spodaj omenjene, katera očitno ne obstaja več.

Jaz pa bom pod Olševo napisal, da sem v dveh akcijah pokosil poti, ki vodita na Olševo. V torek pot iz smeri Kumra, tam sem se nekaj časa zadržal pri potočku, ki moči del steze. Tam še nisem rekel zadnje. V sredo pa sem od zgornjega slemena do grebena Olševe pokosil precej zaraščeno z visoko travo planinsko pot. Na obeh stezah sem izruval tudi nekaj visokega plevela, sedaj je steza drugačna na pogled, še lepša za hodit. Lp.

Še nekaj slik s urejanja poti, pod Govško planino. (S relacije, Kumer- Olševa ).Na tem mestu je postala pot vedno ožja, tudi spravilo lesa z žičnico je ponekod zožilo, že tako ozko potko. Tudi stara bodeča žica se je našla ob poti. Zato sem se odločil, da po košnji še malo po širim stezo. Obenem sem še napravil žleb pri malem studenčku. Na tem mestu, sem iz potočka nametal kamenje, da bi se v bodoče hodilo po trdi suhi stezi.