Osolnik 858m

Ponovno na prijetnem, tokrat jesenskem potepu proti Osolniku; start na parkirišču ob Ločnici, ob številnih malih brzicah in slapovih po lepo utrjeni in dokaj sveže markirani poti proti Govejeku, nadaljevanje do Brunarice na en domač »hruškovec«, pa naprej na vrh k cerkvi, kjer je veter kar lepo bril okrog ušes; obiskovalcev sicer kar nekaj, vendar se nismo predolgo zadrževali zaradi vetra, razgledi pa lepi za takšno »nižino«: od Triglava, preko Karavank s Stolom do KSA s Storžičem, Kočno in Grintovcem, pa pogled naprej še do bližnje Šmarne gore in Sv. Jakoba nad Katarino; vrečka za kostanj je ostala sicer prazna, napolnjene pa so se baterije za novi teden; lp

Danes se je Osolnik kitil z jasnim nebom, južnim vetričem in že skoraj poletnimi temperatirami za prihajajoč veseli december.V dneh megle in sonca se je pod krošnjami drevja nabrala zajetna snežna podlaga, saj sneženja tu ni bilo.Obiska v brunarici Osolnik kar nekaj, saj se tam vedno dobi izvrstno borovničevo pito, ki sem je bil deležen tudi jaz in kolega.Za konec povratek v precej hladnejšo dolino Ločnice.

Danes pa tudi mene potegne,pa ni bilo potrebno, da me kdo dregne.Časa je tako bolj malo,tako da je Osolnik, kar tapravo.Krenem z doline Ločnice in kar hitro mi je vroče v lice.Sonce malo pod vrhom me pozdravi in mucki, ki ležijo v suhi travi. Na vrhu pa ozrem se na vse strani, se spomnim na mnoge prehojene poti.Res lepo je doživeti veselje gora,ko je v dolini ena sama megla.

Danes je bil pa dan za fotografijo.Razgledi kakor za bogove,gora sinove.Krenem na Osolnik preko Homa,da čimpreje vidim to gorsko lepoto.Zahvala tistemu, ki je bil tako požrtvovalen, da je pot tako lepo dodelal. Pri spustu s Homa pa dohitim gospo,ki je hodila pred menoj.Skoraj se me prestraši zaradi šelestenja lista,saj je mislila, da je divjad.Nato pa del poti ob kramljanju skupaj prehodiva in že sem na vrhu.

otiv@krasne slikice, ti kar dobro nese "oko"; lp

Hvala @pohodnica53 samo do tvojega konca pa ne nese.
Lep pozdrav!

Zimske idile ni bilo za pričakovati,saj Osolnik je med nižjimi hribovskimi brati.Očarali pa so naju nizki oblaki in meglice,da bi tistemu zgoraj podelila petice.Na poti je še vedno polno listja,malce tudi blata,na vrhu pa snega, le za kakega snežaka.

Danes sem pa zgodaj vstal,da bi Venero opazoval,kako se "vozi" pred Soncem.Pa so oblaki vse zakrili in tako Venero nam skrili.Pa drugič več sreče,samo da 105 let preteče.

Tole je posnel kolega.

@Flora1 zanimiva je tvoja slikica Venere.Hvala obema, saj do ponovitve je predaleč,da bi ponovno to videli.

Današnje jutro ni bilo najlepše,kar se vremena tiče.Se je pa kasneje naredil kar lep sončen dan,saj na Osolniku je bilo tako.Kakor običajno sem začel in zaključil pot v Sori.

Osolnik

Tam pri Škofji Loki sem doma,
mislim da vsak dobro me pozna.
Sicer nisem tisočak,
zato pa pravi veseljak.

Ljudje me radi obiskujejo,
da svoje baterije si napolnijo.
Skal skoraj ne poznam,
vas pa po prijetnih stezicah popeljam.

Na vrhu lep razgled vam podarim
s cerkvenim zvonom tudi pozvonim.
V senci košatih dreves vas ohladim
v dolino srečne in vesele napotim.

Ko sonce gori gre,
na poti sem v gore,
eni ljubijo pečine,
jaz pa hribe in doline.

Vsi želimo na vrh vzpetine,
da pritisk skrbi nam mine,
na vrhu zremo v daljave,
to energije so taprave.

Ob ciklamah se predramim,
da na mamo ne pozabim,
saj rada gore je obiskovala,
nas pod vršaci pestovala.

Zimska idila na Osolniku

Le kaj vam za Osolnik napisati,
da z veseljem bi se dalo brati.
Seveda je to fletna vzpetina,
da v telo kanemo nekaj si "bencina".

Da našla sva pravo zlato,
nama nihče verjel ne bo.
Zlato je v rožicah,ki cvetijo,
pogled na cerkvico nam krasijo.

Če pa imate na vrhu pravi razgled,
bo na Blegoš in Triglav lep pogled.

Danes sem jo v turobnem dopoldnevu mahnil kar v hoste Polhograjcev, saj za kakšno daljšo turo ni bilo.
V Ločnici pri novi hiši malo pred parkiriščem Osovnik krenem po gozdni poti sprva ob potoku, kasneje se vzpne preko nekaj strmin in že se znajdem na ravnih travah malo pod cesto, ki drži s Sore.Od tam mimo lesene bajte strmo navkreber po zimskem smučišču, kjer že zagledam turn Sv. mohorja na Osovniku.Gob ob robu smrekovja kar nekaj a tistih zaželjenih jurklnov ali marel od nikoder.Na vrhu je pričelo že rahlo rositi, zato se spustim do Brunarice Osovnik z novimi oskrbniki, kjer prigriznem dober jabolčni štrudelj.Temperatura je bila zgoraj le 5°C, oblaki z juga pa so postajali čedalje gostejši.Tudi, če bi prekle padale z neba, si od tam v dolini za pol ure.
Bila je krasna tura s 500v.m za razgibavanje.

Viharnik, meni sicer sonce bolj godi,
a verjamem, da fletno imel si se tudi ti,
čeprav sivina prekrivala je nebo
in za jurčke imel nisi bistro oko.
Lep pozdrav!

Dež je prenehal in treba se je razmigati. Iz Sore preko Homa na Osolnik in dalje na Gontarsko planino ter Govejek. Povratek preko Osolnika. Pot malo blatna, sicer pa prijetno, celo malo sonca. Dom na Govejku je odprt.

Pot iz Sore je prav lepo splužena in prehodna, le pod vrhom je nekaj snega Prav prijeten izlet za te čase, ko je večina planinskih poti nevarnih in zaprtih.

Lepo nama je bilo danes na Osolniku,
počutila sva se, kakor otroci v peskovniku.
Ob poti se eden drugemu smejala,
ko pod hlodi sva se kobacala,
kar za najine ude ni šala.
Kukavice so nama kukale veselo,
morda bo novcev na debelo.